Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Glasba je umetnost, ki deluje v določenem času. Da jo prav razumemo, potrebuje svoj prostor. Lahko je to zaokrožen naravni prostor – poletno gledališče, še največkrat pa se glasba posluša v velikem koncertnem prostoru – v koncertni dvorani, ali v majhnem prostoru – ki je lahko dnevna soba ali celo potniška kabina osebnega avtomobila. Prostor je za poslušanje glasbe pomemben, čas je ne obhoden. Za ta prostor, za poslušanje bolj zahtevne umetniške glasbe in za sprotno seznanjanje z umetniki in z vsem, kar je spremljalo nastanek in obstanek glasbenih umetnin, že peto leto skrbijo tonski tehnik Stane Košmerlj, stalni bralec Ivan Lotrič in avtor vseh oddaj profesor in skladatelj Pavel Mihelčič. V danem okviru oddaje Čas, prostor in glasba se vrstijo cikli: Prostor za umetnost, Pisma, Ustvarjanje, tisočletni izziv; odpiramo estetsko problematiko; v tem okviru pa govorimo tudi o pomembnih dogodkih in srečanjih z odličnimi umetniki, kot se jih spominja avtor oddaj.
Ob sredah, na tretjem programu radia Slovenija, med 18 in 19 uro.
Avtor oddaje je Pavel Mihelič
V oddaji 'Melodija ritma' iz cikla Modrost hitrih sprememb bo Primož Novšak poustvaril Mozartov Koncert za violino in orkester v D-duru – orkester Slovenske filharmonije bo vodil Marko Letonja; orkester Berlinske filharmonije pa bo pod vodstvom Herberta von Karajana zaigral prvi stavek Brucknerjeve Tretje simfonije. Besedilo je napisal Pavel Mihelčič, bral bo Igor Velše.
V oddaji 'Melodija ritma' iz cikla Modrost hitrih sprememb bo Primož Novšak poustvaril Mozartov Koncert za violino in orkester v D-duru – orkester Slovenske filharmonije bo vodil Marko Letonja; orkester Berlinske filharmonije pa bo pod vodstvom Herberta von Karajana zaigral prvi stavek Brucknerjeve Tretje simfonije. Besedilo je napisal Pavel Mihelčič, bral bo Igor Velše.
Letos bo minilo dvajset let, odkar nas je 30. junija leta 2004 v starosti 68 let zapustil skladatelj, ki se je z vsem svojim temperamentom in z iskreno umetniško predanostjo posvečal klavirju. Milana Potočnika – njegovo glasbo smo izbrali za današnjo oddajo »Čas, prostor in glasba« – smemo postaviti med tiste ugledne slovenske ustvarjalce, ki so iz liričnega navdiha in intimnega dotika s klavirjem ustvarili trajno vredna dela.
Letos bo minilo dvajset let, odkar nas je 30. junija leta 2004 v starosti 68 let zapustil skladatelj, ki se je z vsem svojim temperamentom in z iskreno umetniško predanostjo posvečal klavirju. Milana Potočnika – njegovo glasbo smo izbrali za današnjo oddajo »Čas, prostor in glasba« – smemo postaviti med tiste ugledne slovenske ustvarjalce, ki so iz liričnega navdiha in intimnega dotika s klavirjem ustvarili trajno vredna dela.
Glasbena kritika se z izvirno ustvaljalnostjo srečuje na komaj oprijemljivih izhodiščih. Nova glasba išče drugačna pota. Kriteriji se preverjenim ugotovitvam pogosto izmikajo. Gre (vendar) za pričakovano širino kritiškega dela. Kako soditi, kako presojati? Vprašanja, ki iščejo odgovore ... Vzeli smo čas in prostor.
Glasbena kritika se z izvirno ustvaljalnostjo srečuje na komaj oprijemljivih izhodiščih. Nova glasba išče drugačna pota. Kriteriji se preverjenim ugotovitvam pogosto izmikajo. Gre (vendar) za pričakovano širino kritiškega dela. Kako soditi, kako presojati? Vprašanja, ki iščejo odgovore ... Vzeli smo čas in prostor.
Čas je (tudi) za glasbo najbolj pomembna mera. Določa trajanje in zaporedje impulzov. Dan traja 24 ur. Ponovi se vsakih 24 ur. Dan sestavljata noč in dan, dan in noč. Oba dela dneva pa se (severno ali južno od ekvatorja) ponavljata v različno trajajočih zaporedjih. Zaporedje pa je tisto, kar prepoznamo kot ritem. V določenem zaporedju utripa človekovo srce. Ker je srce živa črpalka, se utrip srca giblje v okviru (za zdravega človeka) primerljivih zaporedjih. Ritem je zaporedje časovnih enot. Ritem je nihanje, je vrsta bolj in manj poudarjenih mejnih vrednosti, je ponavljanje dveh in več kontrastnih zvočnih impulzov. Zaporedje kontrastnih elementov je prvinska lastnost gibanja, ki ga imenujemo ritem. V ritmu se menjujejo letni časi, v ritmu poteka promet. Ritem je nekaj vsakdanjega, v glasbi je ritem temeljni princip ponavljanja.
Čas je (tudi) za glasbo najbolj pomembna mera. Določa trajanje in zaporedje impulzov. Dan traja 24 ur. Ponovi se vsakih 24 ur. Dan sestavljata noč in dan, dan in noč. Oba dela dneva pa se (severno ali južno od ekvatorja) ponavljata v različno trajajočih zaporedjih. Zaporedje pa je tisto, kar prepoznamo kot ritem. V določenem zaporedju utripa človekovo srce. Ker je srce živa črpalka, se utrip srca giblje v okviru (za zdravega človeka) primerljivih zaporedjih. Ritem je zaporedje časovnih enot. Ritem je nihanje, je vrsta bolj in manj poudarjenih mejnih vrednosti, je ponavljanje dveh in več kontrastnih zvočnih impulzov. Zaporedje kontrastnih elementov je prvinska lastnost gibanja, ki ga imenujemo ritem. V ritmu se menjujejo letni časi, v ritmu poteka promet. Ritem je nekaj vsakdanjega, v glasbi je ritem temeljni princip ponavljanja.
O svojih pogledih na glasbeni svet bodo v oddaji Čas, prostor in glasba spregovorili skladatelji Uroš Krek, Lucijan Marija Škerjanc in Primož Ramovš. Izbranih del treh skladateljev ne bomo komentirali. Pustili smo, da besede skladateljev dopolni glasba. Naj torej Krekova, Škerjančeva in Ramovševa glasba izzveni kot slovenski poletni concertino.
O svojih pogledih na glasbeni svet bodo v oddaji Čas, prostor in glasba spregovorili skladatelji Uroš Krek, Lucijan Marija Škerjanc in Primož Ramovš. Izbranih del treh skladateljev ne bomo komentirali. Pustili smo, da besede skladateljev dopolni glasba. Naj torej Krekova, Škerjančeva in Ramovševa glasba izzveni kot slovenski poletni concertino.