Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Resna in jazzovska glasba, primerna za začetek dneva, kratki komentarji, včasih tematska rdeča nit
LEONE SINIGAGLIA: HUMORESKA ZA ROG IN KLAVIR ŠT. 2 OP. 28 Rog: JOŽE FALOUT, klavir: ACI BERTONCELJ AMILCARE PONCHIELLI: PLES UR IZ OPERE LA GIOCONDA SIMFONIČNI ORKESTER RTV SLOVENIJA, dirigent: MARKO MUNIH GIULIO REGONDI: INTRODUCTION ET CAPRICE, OP. 23 Kitara: STAŠ ČAKŠ ALFREDO CARLO PIATTI: izbor iz cikla 12 kapričov za solo violončelo CAPRICCIO (MODERATO), OP. 25, ŠT. 3 CAPRICCIO (ALLEGRO QUASI PRESTO), OP. 25, ŠT. 1 Violončelo: ANDREA NOFERINI
LEONE SINIGAGLIA: HUMORESKA ZA ROG IN KLAVIR ŠT. 2 OP. 28 Rog: JOŽE FALOUT, klavir: ACI BERTONCELJ AMILCARE PONCHIELLI: PLES UR IZ OPERE LA GIOCONDA SIMFONIČNI ORKESTER RTV SLOVENIJA, dirigent: MARKO MUNIH GIULIO REGONDI: INTRODUCTION ET CAPRICE, OP. 23 Kitara: STAŠ ČAKŠ ALFREDO CARLO PIATTI: izbor iz cikla 12 kapričov za solo violončelo CAPRICCIO (MODERATO), OP. 25, ŠT. 3 CAPRICCIO (ALLEGRO QUASI PRESTO), OP. 25, ŠT. 1 Violončelo: ANDREA NOFERINI
Danes se bomo v prvi uri Glasbene jutranjice spomnili obletnic petih glasbenikov. PAUL DUKAS: VILLANELLE ZA ROG IN KLAVIR Rog: JUSTIN FELICIJAN, klavir: BOŽENA DORNIK WOLFGANG AMADEUS MOZART: KASACIJA V B-DURU, K. 99 (63 A) CAMERATA SALZBURG, dirigent: SÁNDOR VÉGH ERIK SATIE: CHOSES VUES A DROITE ET A GAUCHE Violina: KEIKO MIZUNO, klavir: YUJI TAKAHASHI WERNER EGK: FRANCOSKA SUITA PO RAMEAUJU ZA ORKESTER SIMFONIČNI ORKESTER RTV SLOVENIJA, dirigent: ANTON NANUT SIGISMUND TODUŢĂ: PASSACAGLIA Klavir: GERTRUD FIRNKEES
Danes se bomo v prvi uri Glasbene jutranjice spomnili obletnic petih glasbenikov. PAUL DUKAS: VILLANELLE ZA ROG IN KLAVIR Rog: JUSTIN FELICIJAN, klavir: BOŽENA DORNIK WOLFGANG AMADEUS MOZART: KASACIJA V B-DURU, K. 99 (63 A) CAMERATA SALZBURG, dirigent: SÁNDOR VÉGH ERIK SATIE: CHOSES VUES A DROITE ET A GAUCHE Violina: KEIKO MIZUNO, klavir: YUJI TAKAHASHI WERNER EGK: FRANCOSKA SUITA PO RAMEAUJU ZA ORKESTER SIMFONIČNI ORKESTER RTV SLOVENIJA, dirigent: ANTON NANUT SIGISMUND TODUŢĂ: PASSACAGLIA Klavir: GERTRUD FIRNKEES
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na sporedu Klavirski trio v g – molu Clare Schumann in cikel samospevov Pesnikova ljubezen, op. 48. Roberta Schumanna.
Na sporedu Klavirski trio v g – molu Clare Schumann in cikel samospevov Pesnikova ljubezen, op. 48. Roberta Schumanna.
Na sporedu Danzijev Pihalni kvintet v g - molu in Dvořakova Romanca za violino in orkester.
Na sporedu Danzijev Pihalni kvintet v g - molu in Dvořakova Romanca za violino in orkester.
Na sporedu glasba Tomasa Antonia Vitalija, Georga Philippa Telemanna, Giovannija Paisiella, Gioacchina Rossinija in Claudia Monteverdija.
Na sporedu glasba Tomasa Antonia Vitalija, Georga Philippa Telemanna, Giovannija Paisiella, Gioacchina Rossinija in Claudia Monteverdija.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na sporedu sta Slovesni prihod vitezov Malteškega reda za trobilni ansambel in orgle Richarda Straussa in Dixtour za dvanajst pihal, op. 14 Georgeja Enescuja.
Na sporedu sta Slovesni prihod vitezov Malteškega reda za trobilni ansambel in orgle Richarda Straussa in Dixtour za dvanajst pihal, op. 14 Georgeja Enescuja.
Na sporedu simfonična pesnitev Pomladna pesem Jeana Sibeliusa, Počasni stavek za godalni kvartet Antona Weberna, Tri razpoloženja za kitaro Jakoba Šegule, Tretja suita za godala Marijana Lipovška, Jutranjica za trobento in klavir Petra Kopača, Rapsodija za orkester Anžeta Rozmana, Tri prekmurske ljudske pesmi za klarinet in klavir Janija Goloba in Koncert za flavto in orkester Jindřicha Felda.
Na sporedu simfonična pesnitev Pomladna pesem Jeana Sibeliusa, Počasni stavek za godalni kvartet Antona Weberna, Tri razpoloženja za kitaro Jakoba Šegule, Tretja suita za godala Marijana Lipovška, Jutranjica za trobento in klavir Petra Kopača, Rapsodija za orkester Anžeta Rozmana, Tri prekmurske ljudske pesmi za klarinet in klavir Janija Goloba in Koncert za flavto in orkester Jindřicha Felda.
Na sporedu Slovesni prihod vitezov Malteškega reda, za trobilni ansambel in orgle Richarda Straussa in Dixtour za dvanajst pihal, op. 14 Georgeja Enescuja.
Na sporedu Slovesni prihod vitezov Malteškega reda, za trobilni ansambel in orgle Richarda Straussa in Dixtour za dvanajst pihal, op. 14 Georgeja Enescuja.
Predvajamo Passacaglio za godala in basso continuo Biagia Marinija, Concerto grosso v C-duru, op. 6/10 Arcangela Corellija, Sonato št. 1 za violo da gamba in čembalo v G-duru, BWV 1027 Johanna Sebastiana Bacha in mladostni Koncert za violino in godala v d-molu Felixa Mendelssohna.
Predvajamo Passacaglio za godala in basso continuo Biagia Marinija, Concerto grosso v C-duru, op. 6/10 Arcangela Corellija, Sonato št. 1 za violo da gamba in čembalo v G-duru, BWV 1027 Johanna Sebastiana Bacha in mladostni Koncert za violino in godala v d-molu Felixa Mendelssohna.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Poslušamo: Trio za klavir, violino in violončelo Maurica Ravela, Sonato št. 2 v g-molu za dve oboi, fagot in basso continuo Jana Dismasa Zelenke, Schumannov Andante in variacije, op. 46, Sekstet za klavir, violino, violo, violončelo, klarinet in rog Ernsta von Dohnányija ter Introdukcijo in allegro Maurica Ravela.
Poslušamo: Trio za klavir, violino in violončelo Maurica Ravela, Sonato št. 2 v g-molu za dve oboi, fagot in basso continuo Jana Dismasa Zelenke, Schumannov Andante in variacije, op. 46, Sekstet za klavir, violino, violo, violončelo, klarinet in rog Ernsta von Dohnányija ter Introdukcijo in allegro Maurica Ravela.
Danes zvečer bo v Arboretumu Volčji Potok potekal zvočni dogodek v okviru cikla AnimotMUZIK, ki ga že peto leto zapored organizira zavod Cona. Namen cikla je poskus vzpostavitve zvočne komunikacije z nečloveškimi živalmi preko glasbe. Sodelujoči umetniki in umetnice v naravnem okolju številnih ptic pevk in drugih živalskih vrst, ki se zvočno izražajo, s svojim občutenim igranjem nekatere med njimi povabijo k medvrstnemu zvočnemu ustvarjanju. Vsi udeleženci in udeleženke dogodka v okolje vstopijo z namero po aktivnem poslušanju in zaznavanju okolice ter zvokov, ki jih proizvajajo tamkajšnji nečloveški prebivalci. Glasbeniki, vešči improvizacije, pa s to zvočno krajino subtilno vzpostavljajo stik. Nekoliko drugačno mesto imajo ptice v zgodovini zahodne klasične glasbe. Posnemanje zvokov ptičjega petja je v programski glasbi 19. in zgodnjega 20. stoletja velikokrat služilo za vzbujanje naravnega, pastoralnega vzdušja, včasih je imelo humoren namen, v nekaterih poznejših delih pa je služilo tudi za obogatitev zvočne barve. V Glasbeni jutranjici bomo slišali enega od izrazitih primerov takšnega zvočnega slikanja. Skladbo Škrjanček vzleta Ralpha Vaughna Williamsa.
Danes zvečer bo v Arboretumu Volčji Potok potekal zvočni dogodek v okviru cikla AnimotMUZIK, ki ga že peto leto zapored organizira zavod Cona. Namen cikla je poskus vzpostavitve zvočne komunikacije z nečloveškimi živalmi preko glasbe. Sodelujoči umetniki in umetnice v naravnem okolju številnih ptic pevk in drugih živalskih vrst, ki se zvočno izražajo, s svojim občutenim igranjem nekatere med njimi povabijo k medvrstnemu zvočnemu ustvarjanju. Vsi udeleženci in udeleženke dogodka v okolje vstopijo z namero po aktivnem poslušanju in zaznavanju okolice ter zvokov, ki jih proizvajajo tamkajšnji nečloveški prebivalci. Glasbeniki, vešči improvizacije, pa s to zvočno krajino subtilno vzpostavljajo stik. Nekoliko drugačno mesto imajo ptice v zgodovini zahodne klasične glasbe. Posnemanje zvokov ptičjega petja je v programski glasbi 19. in zgodnjega 20. stoletja velikokrat služilo za vzbujanje naravnega, pastoralnega vzdušja, včasih je imelo humoren namen, v nekaterih poznejših delih pa je služilo tudi za obogatitev zvočne barve. V Glasbeni jutranjici bomo slišali enega od izrazitih primerov takšnega zvočnega slikanja. Skladbo Škrjanček vzleta Ralpha Vaughna Williamsa.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
8. maja leta 1945 se je Allentownu v ameriški zvezni državi Pensilvaniji rodil eden največjih džezovskih pianistov Keith Jarrett. Po nekaj letih klasičnega klavirja v otroških letih je ugotovil, da ga dosti bolj zanima džezovski glasbeni idiom, v naslednjih desetletjih pa je postal ikona džezovskega klavirja. Jarrett vseeno ni povsem zapustil klasične glasbe, v njegovi diskografiji tako najdemo številne zgoščenke klasične glasbe.
8. maja leta 1945 se je Allentownu v ameriški zvezni državi Pensilvaniji rodil eden največjih džezovskih pianistov Keith Jarrett. Po nekaj letih klasičnega klavirja v otroških letih je ugotovil, da ga dosti bolj zanima džezovski glasbeni idiom, v naslednjih desetletjih pa je postal ikona džezovskega klavirja. Jarrett vseeno ni povsem zapustil klasične glasbe, v njegovi diskografiji tako najdemo številne zgoščenke klasične glasbe.
8. maja leta 1945 se je Allentownu v ameriški zvezni državi Pensilvaniji rodil eden največjih džezovskih pianistov Keith Jarrett. Po nekaj letih klasičnega klavirja v otroških letih je ugotovil, da ga dosti bolj zanima džezovski glasbeni idiom, v naslednjih desetletjih pa je postal ikona džezovskega klavirja. Jarrett vseeno ni povsem zapustil klasične glasbe, v njegovi diskografiji tako najdemo številne zgoščenke klasične glasbe.
8. maja leta 1945 se je Allentownu v ameriški zvezni državi Pensilvaniji rodil eden največjih džezovskih pianistov Keith Jarrett. Po nekaj letih klasičnega klavirja v otroških letih je ugotovil, da ga dosti bolj zanima džezovski glasbeni idiom, v naslednjih desetletjih pa je postal ikona džezovskega klavirja. Jarrett vseeno ni povsem zapustil klasične glasbe, v njegovi diskografiji tako najdemo številne zgoščenke klasične glasbe.
8. maja leta 1945 se je Allentownu v ameriški zvezni državi Pensilvaniji rodil eden največjih džezovskih pianistov Keith Jarrett. Po nekaj letih klasičnega klavirja v otroških letih je ugotovil, da ga dosti bolj zanima džezovski glasbeni idiom, v naslednjih desetletjih pa je postal ikona džezovskega klavirja. Jarrett vseeno ni povsem zapustil klasične glasbe, v njegovi diskografiji tako najdemo številne zgoščenke klasične glasbe.
8. maja leta 1945 se je Allentownu v ameriški zvezni državi Pensilvaniji rodil eden največjih džezovskih pianistov Keith Jarrett. Po nekaj letih klasičnega klavirja v otroških letih je ugotovil, da ga dosti bolj zanima džezovski glasbeni idiom, v naslednjih desetletjih pa je postal ikona džezovskega klavirja. Jarrett vseeno ni povsem zapustil klasične glasbe, v njegovi diskografiji tako najdemo številne zgoščenke klasične glasbe.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na sporedu: Kavatina za kitaro Stanleyja Myersa iz filma Lovec na jelene, Pet fantazijskih skladb, op. 3 Sergeja Rahmaninova, Slovanska fantazija za klavir in orkester Ottorina Respighija, kratki deli iz madridske rokopisne zbirke starih plesov in viteških pesmi Cancionero de Palacio, Koncert za flavto in orkester v D-duru, op. 283 Carla Reineckeja, klavirski ciklus V meglah Leoša Janačka in Belokranjske pisanice – suita za orkester v treh stavkih Danila Bučarja.
Na sporedu: Kavatina za kitaro Stanleyja Myersa iz filma Lovec na jelene, Pet fantazijskih skladb, op. 3 Sergeja Rahmaninova, Slovanska fantazija za klavir in orkester Ottorina Respighija, kratki deli iz madridske rokopisne zbirke starih plesov in viteških pesmi Cancionero de Palacio, Koncert za flavto in orkester v D-duru, op. 283 Carla Reineckeja, klavirski ciklus V meglah Leoša Janačka in Belokranjske pisanice – suita za orkester v treh stavkih Danila Bučarja.
Predvajamo Rondo za klavir v C-duru, op. 51/1 Ludwiga van Beethovna, Adagio za violino in orkester v E-duru, K. 261 Wolfganga Amadeusa Mozarta in Pihalni kvintet v g-molu, op. 56, št. 2 Franza Danzija.
Predvajamo Rondo za klavir v C-duru, op. 51/1 Ludwiga van Beethovna, Adagio za violino in orkester v E-duru, K. 261 Wolfganga Amadeusa Mozarta in Pihalni kvintet v g-molu, op. 56, št. 2 Franza Danzija.
Na sporedu: Preludij v F-duru Johanna Ludwiga Krebsa, Sonata v B-duru za violino, violo, violo da gamba in basso continuo, BuxWV 273 Dietricha Buxtehudeja, Kvartet v D-duru, op. 8, št. 1 Carla Philippa Stamitza in Simfonija št. 100 v G-duru, 'Vojaška', Josepha Haydna.
Na sporedu: Preludij v F-duru Johanna Ludwiga Krebsa, Sonata v B-duru za violino, violo, violo da gamba in basso continuo, BuxWV 273 Dietricha Buxtehudeja, Kvartet v D-duru, op. 8, št. 1 Carla Philippa Stamitza in Simfonija št. 100 v G-duru, 'Vojaška', Josepha Haydna.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
V novi dan z glasbo Scarlattija, Fascha, Boccherinija, Mozarta, Castelnuova Tedesca, Beethovna, Ketèlbeyja, Nerude, Schuberta in Bortnjanskega.
V novi dan z glasbo Scarlattija, Fascha, Boccherinija, Mozarta, Castelnuova Tedesca, Beethovna, Ketèlbeyja, Nerude, Schuberta in Bortnjanskega.
Danes je dan Sonca. Podobno kot 22. aprila obeležimo dan Zemlje, 3. maja že od leta 1978 obeležujemo dan Sonca. RICHARD STRAUSS: ALPSKA SIMFONIJA, OP.64 - 2. SONNENAUFGANG ORKESTER CONCERTGEBOUW IZ AMSTERDAMA, Dirigent: BERNARD HAITINK COLIN BRUMBY: SIMFONIJA ŠT. 1, SONCE SIMFONIČNI ORKESTER IZ QUEENSLANDA, Dirigent: ROBERT BOUGHEN OLA GJEILO: MAŠA SONČNEGA VZHODA 2. SONČNI VZHOD (GLORIA) MLADINSKI PEVSKI ZBOR ŠEMPETER VRTOJBA, MEŠANI MLADINSKI ZBOR EMIL KOMEL, KOMORNI ORKESTER NOVA, Zborovodji: MOJCA MAVER PODBERSIČ in DAVID BANDELJ CARL NIELSEN: UVERTURA HELIOS OP.17 SIMFONIČNI ORKESTER RTV SLOVENIJA, Dirigent: PABLO GONZALEZ BOJAN GLAVINA: ZEN PRELUDIJI 1. SKOZI SONCE 2. 19 DEŽEVNIH KAPLJIC 4. NI VODE, NI LUNE Klavir: BOJAN GLAVINA PAVLE MERKÙ: ALI SIJAJ, SIJAJ, SONCE, SLOVENSKA RAPSODIJA ZA GODALA SIMFONIČNI ORKESTER RTV SLOVENIJA, Dirigent: UROŠ LAJOVIC RICHARD STRAUSS: ŠTIRI POSLEDNJE PESMI ZA SOPRAN IN ORKESTER 4. VEČERNA ZARJA (IM ABENDROT) Sopran: RADMILA BAKOČEVIĆ, SIMFONIČNI ORKESTER RTV SLOVENIJA, Dirigent: SAMO HUBAD JOSEPH HAYDN: GODALNI KVARTET ŠT. 4 V D-DURU, HOB. III: 34 GODALNI KVARTET TÁTRAI: Violini: VILMOS TÁTRAI in MIHÁLY SZŰCS, Viola: GYÖRGY KONRÁD, Violončelo: EDE BANDA FERDE FERDINAND RUDOPH VON GROFÉ: GRAND CANYON SUITE 1. SONČNI VZHOD 4. SONČNI ZAHOD DETROITSKI SIMFONIČNI ORKESTER, Dirigent: ANTAL DORÁTI
Danes je dan Sonca. Podobno kot 22. aprila obeležimo dan Zemlje, 3. maja že od leta 1978 obeležujemo dan Sonca. RICHARD STRAUSS: ALPSKA SIMFONIJA, OP.64 - 2. SONNENAUFGANG ORKESTER CONCERTGEBOUW IZ AMSTERDAMA, Dirigent: BERNARD HAITINK COLIN BRUMBY: SIMFONIJA ŠT. 1, SONCE SIMFONIČNI ORKESTER IZ QUEENSLANDA, Dirigent: ROBERT BOUGHEN OLA GJEILO: MAŠA SONČNEGA VZHODA 2. SONČNI VZHOD (GLORIA) MLADINSKI PEVSKI ZBOR ŠEMPETER VRTOJBA, MEŠANI MLADINSKI ZBOR EMIL KOMEL, KOMORNI ORKESTER NOVA, Zborovodji: MOJCA MAVER PODBERSIČ in DAVID BANDELJ CARL NIELSEN: UVERTURA HELIOS OP.17 SIMFONIČNI ORKESTER RTV SLOVENIJA, Dirigent: PABLO GONZALEZ BOJAN GLAVINA: ZEN PRELUDIJI 1. SKOZI SONCE 2. 19 DEŽEVNIH KAPLJIC 4. NI VODE, NI LUNE Klavir: BOJAN GLAVINA PAVLE MERKÙ: ALI SIJAJ, SIJAJ, SONCE, SLOVENSKA RAPSODIJA ZA GODALA SIMFONIČNI ORKESTER RTV SLOVENIJA, Dirigent: UROŠ LAJOVIC RICHARD STRAUSS: ŠTIRI POSLEDNJE PESMI ZA SOPRAN IN ORKESTER 4. VEČERNA ZARJA (IM ABENDROT) Sopran: RADMILA BAKOČEVIĆ, SIMFONIČNI ORKESTER RTV SLOVENIJA, Dirigent: SAMO HUBAD JOSEPH HAYDN: GODALNI KVARTET ŠT. 4 V D-DURU, HOB. III: 34 GODALNI KVARTET TÁTRAI: Violini: VILMOS TÁTRAI in MIHÁLY SZŰCS, Viola: GYÖRGY KONRÁD, Violončelo: EDE BANDA FERDE FERDINAND RUDOPH VON GROFÉ: GRAND CANYON SUITE 1. SONČNI VZHOD 4. SONČNI ZAHOD DETROITSKI SIMFONIČNI ORKESTER, Dirigent: ANTAL DORÁTI
V drugem delu bomo obeležili še dve obletnici. Najprej smrti našega skladatelja Uroša Kreka, potem pa bomo prisluhnili skladbi Schelomo, ki je bila na današnji dan krstno izvedena. UROŠ KREK: LIRIČNA SUITA ZA MEŠANI ZBOR MEŠANI KOMORNI ZBOR RTV LJUBLJANA, Dirigent: LOJZE LEBIČ ERNEST BLOCH: SCHELOMO, hebrejska rapsodija za violončelo in orkester Violončelo: SEBASTIAN BERTONCELJ, ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE, Dirigent: LORIS VOLTOLINI
V drugem delu bomo obeležili še dve obletnici. Najprej smrti našega skladatelja Uroša Kreka, potem pa bomo prisluhnili skladbi Schelomo, ki je bila na današnji dan krstno izvedena. UROŠ KREK: LIRIČNA SUITA ZA MEŠANI ZBOR MEŠANI KOMORNI ZBOR RTV LJUBLJANA, Dirigent: LOJZE LEBIČ ERNEST BLOCH: SCHELOMO, hebrejska rapsodija za violončelo in orkester Violončelo: SEBASTIAN BERTONCELJ, ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE, Dirigent: LORIS VOLTOLINI
Dan začenjamo z obletnicami, in sicer se bomo danes spomnili štirih skladateljev. JOHANN VALENTIN MEDER: SONATA DER POLNISCHE PRACHER MUSICA ANTIQUA KÖLN, Dirigent: REINHARD GOEBEL JOHANN SEBASTIAN BACH: MALA FUGA V G-MOLU JOHANN SEBASTIAN BACH: 3. SUITA V D-DURU - AIR Orgle: VIRGIL FOX FRIEDRICH SCHWINDL: OVERTURE 3 UIT SIX SIMPHONIES OP.1 ORKEST SINFONIETTA GELEEN, Dirigent: PETER SERPENTI MARCEL DUPRÉ: TRIO ZA VIOLINO, VIOLONČELO IN ORGLE V F-MOLU, OP.55 Violina: CLEMENS QUATACKER, Violončelo: CARLO SCHMITZ, Orgle: JOZEF SLUYS SIR EDWARD ELGAR: SALUT D'AMOUR, OP. 12 ORKESTER HALLÉ, Dirigent: LESLIE HEWARD
Dan začenjamo z obletnicami, in sicer se bomo danes spomnili štirih skladateljev. JOHANN VALENTIN MEDER: SONATA DER POLNISCHE PRACHER MUSICA ANTIQUA KÖLN, Dirigent: REINHARD GOEBEL JOHANN SEBASTIAN BACH: MALA FUGA V G-MOLU JOHANN SEBASTIAN BACH: 3. SUITA V D-DURU - AIR Orgle: VIRGIL FOX FRIEDRICH SCHWINDL: OVERTURE 3 UIT SIX SIMPHONIES OP.1 ORKEST SINFONIETTA GELEEN, Dirigent: PETER SERPENTI MARCEL DUPRÉ: TRIO ZA VIOLINO, VIOLONČELO IN ORGLE V F-MOLU, OP.55 Violina: CLEMENS QUATACKER, Violončelo: CARLO SCHMITZ, Orgle: JOZEF SLUYS SIR EDWARD ELGAR: SALUT D'AMOUR, OP. 12 ORKESTER HALLÉ, Dirigent: LESLIE HEWARD
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Ob tridesetletnici skupnega muziciranja v Duu Claripiano smo v studio povabili pianistko Tatjano Kaučič in klarinetista Dušana Sodjo, ki sta za izjemen doprinos pri predstavljanju in promociji slovenske glasbene ustvarjalnosti na letošnjih Slovenskih glasbenih dnevih prejela Lipovškovo nagrado.
Ob tridesetletnici skupnega muziciranja v Duu Claripiano smo v studio povabili pianistko Tatjano Kaučič in klarinetista Dušana Sodjo, ki sta za izjemen doprinos pri predstavljanju in promociji slovenske glasbene ustvarjalnosti na letošnjih Slovenskih glasbenih dnevih prejela Lipovškovo nagrado.
Šostakovičeva Tretja simfonija v Es - duru, imenovana tudi Prvomajska, se vsebinsko neposredno navezuje na današnji praznik.
Šostakovičeva Tretja simfonija v Es - duru, imenovana tudi Prvomajska, se vsebinsko neposredno navezuje na današnji praznik.