Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
O samospevih, njihovih ustvarjalcih in izvajalcih
Avtor: Polona Gantar
1. maja je minilo 100 let od skladateljeve smrti. Za človeški glas je napisal veliko, samospeve pa je ustvarjal vse življenje. Uglasbil je pesmi različnih avtorjev in kot so té različne po vsebini, so pestre in zanimive tudi njegove uglasbitve. V začetku leta 1883 je po naročilu prijatelja in mecena Jana Neffa uglasbil oz. priredil tudi 16 ruskih ljudskih pesmi iz zbirke Pesmi ruskega naroda, ki jo je leta 1866 izdal sanktpeterburški skladatelj, pianist in založnik Matváš Bernard. Izvirnim melodijam je dodal drugi glas ter klavirsko spremljavo, včasih pa tudi več glasov, ter tako ustvaril prekrasne komorne vokalne kompozicije.
1. maja je minilo 100 let od skladateljeve smrti. Za človeški glas je napisal veliko, samospeve pa je ustvarjal vse življenje. Uglasbil je pesmi različnih avtorjev in kot so té različne po vsebini, so pestre in zanimive tudi njegove uglasbitve. V začetku leta 1883 je po naročilu prijatelja in mecena Jana Neffa uglasbil oz. priredil tudi 16 ruskih ljudskih pesmi iz zbirke Pesmi ruskega naroda, ki jo je leta 1866 izdal sanktpeterburški skladatelj, pianist in založnik Matváš Bernard. Izvirnim melodijam je dodal drugi glas ter klavirsko spremljavo, včasih pa tudi več glasov, ter tako ustvaril prekrasne komorne vokalne kompozicije.
Pred kratkim se je poslovila mezzosopranistka Sabira Hajdarević. Umetniško je delovala kot operna in kot koncertna pevka, poleg tega je bila cenjena pedagoginja solopetja in klavirja. »Prisegala je na 'piljenje' vsakega tona, vse dokler se ni pojavil trenutek izjemne lepote,« je ob njenem slovesu povedal pianist Petar Milić. »Takrat se je čas ustavil in znašel si se v neslutenih globinah duše in srca ..."
Pred kratkim se je poslovila mezzosopranistka Sabira Hajdarević. Umetniško je delovala kot operna in kot koncertna pevka, poleg tega je bila cenjena pedagoginja solopetja in klavirja. »Prisegala je na 'piljenje' vsakega tona, vse dokler se ni pojavil trenutek izjemne lepote,« je ob njenem slovesu povedal pianist Petar Milić. »Takrat se je čas ustavil in znašel si se v neslutenih globinah duše in srca ..."
Mnogim skladateljem je najlepši mesec v letu v navdih, nekatere je k ustvarjanju pritegnil tudi današnji praznik dela. Ki ima dolgo zgodovino. Za 1. maj 1943 je naslov samospeva Erwina Schulhoffa, skladatelja judovskega porekla, ki je svoje življenje končal v koncentracijskem taborišču Wülzburg na Bavarskem. Njegovo glasbo so nacisti označili kot »degenerirano«, zato so ga preganjali. Tudi zato, ker je bil privrženec komunističnega gibanja. Sicer je bil eden prvih glasbenih ustvarjalcev, ki je v svojo glasbo vnašal jazz.
Mnogim skladateljem je najlepši mesec v letu v navdih, nekatere je k ustvarjanju pritegnil tudi današnji praznik dela. Ki ima dolgo zgodovino. Za 1. maj 1943 je naslov samospeva Erwina Schulhoffa, skladatelja judovskega porekla, ki je svoje življenje končal v koncentracijskem taborišču Wülzburg na Bavarskem. Njegovo glasbo so nacisti označili kot »degenerirano«, zato so ga preganjali. Tudi zato, ker je bil privrženec komunističnega gibanja. Sicer je bil eden prvih glasbenih ustvarjalcev, ki je v svojo glasbo vnašal jazz.
Tudi tokrat bo v ospredju glasba Antonina Dvořaka; letos bo namreč minilo 120 let od skladateljeve smrti. Njegove Pesmi iz rokopisa Dvůr Králové (mesta na vzhodu Češke, ki leži ob reki Labi) izvirajo iz leta 1872. Ko se je skladatelj odločil za uglasbitev, se je s tem pridružil vrsti umetnikov, ki so jih te pesmi navdihnile že prej. Tako kot njegovi predhodniki pa je tudi on z njimi želel izraziti svoja domoljubna čustva, saj je ta rokopis za Čehe veliko narodno bogastvo in ponos. Pri skladanju je uporabil različne kompozicijske pristope, pri vseh pa se je močno oddaljil od značilnosti nemških romantikov in si prizadeval ustvariti prepoznaven kompozicijski izraz.
Tudi tokrat bo v ospredju glasba Antonina Dvořaka; letos bo namreč minilo 120 let od skladateljeve smrti. Njegove Pesmi iz rokopisa Dvůr Králové (mesta na vzhodu Češke, ki leži ob reki Labi) izvirajo iz leta 1872. Ko se je skladatelj odločil za uglasbitev, se je s tem pridružil vrsti umetnikov, ki so jih te pesmi navdihnile že prej. Tako kot njegovi predhodniki pa je tudi on z njimi želel izraziti svoja domoljubna čustva, saj je ta rokopis za Čehe veliko narodno bogastvo in ponos. Pri skladanju je uporabil različne kompozicijske pristope, pri vseh pa se je močno oddaljil od značilnosti nemških romantikov in si prizadeval ustvariti prepoznaven kompozicijski izraz.
1. maja bo minilo 120 let od skladateljeve smrti. »Imeti čudovito idejo ni nič posebnega,« se glasijo njegove misli, »zamisel pride sama od sebe, nobenih zaslug nimam za to. A vzeti dobro idejo in iz nje narediti nekaj velikega, to je najtežje; to je tisto, čemur se reče resnična umetnost.« Ponižnost in hkrati samozavest se širita iz teh misli, bi lahko dodali; obe sta ga spremljali vse življenje. Ni mu bilo do razvijanja novega sloga, kot tudi ne do utiranja novih poti. A vendar so njegove glasbene umetnine edinstvene in pritegnejo vedno znova. Tudi samospevi.
1. maja bo minilo 120 let od skladateljeve smrti. »Imeti čudovito idejo ni nič posebnega,« se glasijo njegove misli, »zamisel pride sama od sebe, nobenih zaslug nimam za to. A vzeti dobro idejo in iz nje narediti nekaj velikega, to je najtežje; to je tisto, čemur se reče resnična umetnost.« Ponižnost in hkrati samozavest se širita iz teh misli, bi lahko dodali; obe sta ga spremljali vse življenje. Ni mu bilo do razvijanja novega sloga, kot tudi ne do utiranja novih poti. A vendar so njegove glasbene umetnine edinstvene in pritegnejo vedno znova. Tudi samospevi.