Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
V oddaji Za en bokal muzike poslušamo posnetke ljudske glasbe iz starejših oddaj Slovenska zemlja v pesmi in besedi in iz arhivov naše radijske postaje ter Glasbeno narodopisnega instituta. Tako nam ponuja vpogled v izvedbene prakse in enkratne interpretacije pevcev in godcev, obenem pa tudi v spremembe v načinih izvajanja in odnosu do izročila, kot jih prinaša čas in spreminjanje načina življenja.
Avtor: Tomaž Rauch
V eni od oddaj Slovenska zemlja v pesmi in besedi leta 1975 so se spraševali o opevanju narave, lepote in ljubezni v ljudskih pesmih. Ugotovitev je bila seveda neizbežna: starejše take pesmi so dokaj redke, večinoma so novejšega nastanka, saj v davnih časih zaradi načina življenja preprostih ljudi pri nas ni bilo prav veliko časa za romantiko. Nekaj teh pesmi pa vendarle je, in izbor iz prej omenjene oddaje bomo slišali v oddaji Za en bokal muzike.
V eni od oddaj Slovenska zemlja v pesmi in besedi leta 1975 so se spraševali o opevanju narave, lepote in ljubezni v ljudskih pesmih. Ugotovitev je bila seveda neizbežna: starejše take pesmi so dokaj redke, večinoma so novejšega nastanka, saj v davnih časih zaradi načina življenja preprostih ljudi pri nas ni bilo prav veliko časa za romantiko. Nekaj teh pesmi pa vendarle je, in izbor iz prej omenjene oddaje bomo slišali v oddaji Za en bokal muzike.
Simbolika cvetja je v ljudski pesmi različna, od religiozne pa do čisto osebne, romantične. V starejših pesmih so rože simbol čistosti, v mlajših pa večkrat pomenijo predvsem izraz ljubezni, seveda pa se simbolika spreminja tudi glede na vrsto cvetja. Zimzelene rože, posebej rožmarin, so simbol zvestobe, spomina. Vsekakor pa je cvetje tudi v ljudski pesmi največkrat povezano s pomladjo, veseljem, optimizmom. Poslušamo nekaj različnih ljudskih o cvetju, rožicah.
Simbolika cvetja je v ljudski pesmi različna, od religiozne pa do čisto osebne, romantične. V starejših pesmih so rože simbol čistosti, v mlajših pa večkrat pomenijo predvsem izraz ljubezni, seveda pa se simbolika spreminja tudi glede na vrsto cvetja. Zimzelene rože, posebej rožmarin, so simbol zvestobe, spomina. Vsekakor pa je cvetje tudi v ljudski pesmi največkrat povezano s pomladjo, veseljem, optimizmom. Poslušamo nekaj različnih ljudskih o cvetju, rožicah.
Poslušamo pesmi o pomladi ali kako drugače povezane z njo. Pomlad kot čas obetov, radosti in ljubezni, pa tudi kot čas razmisleka o prihodnosti, življenju in naši vlogi v njem. Veliko je pesmi, ki pojejo o pomladi, bile so med najbolj priljubljenimi, po izvoru največkrat ne med najstarejšimi. Doživljanje pomladi v pesmi je bilo predvsem čustveno in pesmi o pomladi so največkrat vsaj posredno lirske ali osebno izpovedne.
Poslušamo pesmi o pomladi ali kako drugače povezane z njo. Pomlad kot čas obetov, radosti in ljubezni, pa tudi kot čas razmisleka o prihodnosti, življenju in naši vlogi v njem. Veliko je pesmi, ki pojejo o pomladi, bile so med najbolj priljubljenimi, po izvoru največkrat ne med najstarejšimi. Doživljanje pomladi v pesmi je bilo predvsem čustveno in pesmi o pomladi so največkrat vsaj posredno lirske ali osebno izpovedne.
Poslušamo ljudske pesmi iz različnih pokrajin, ki se posredno ali neposredno navezujejo na vreme, torej med drugim pojejo o dežju ali soncu, večnih spremljevalcih vsega živega. Kot prispodobi v pesmih spremljata prelomne dogodke, včasih pa tudi poudarjata majhnost življenja in predanost posameznika v primeri z nedoumljivostjo narave, zgodovine in tudi človeškega na splošno. Včasih kot delček splošne modrosti, spet drugič kot ilustracija občutkov.
Poslušamo ljudske pesmi iz različnih pokrajin, ki se posredno ali neposredno navezujejo na vreme, torej med drugim pojejo o dežju ali soncu, večnih spremljevalcih vsega živega. Kot prispodobi v pesmih spremljata prelomne dogodke, včasih pa tudi poudarjata majhnost življenja in predanost posameznika v primeri z nedoumljivostjo narave, zgodovine in tudi človeškega na splošno. Včasih kot delček splošne modrosti, spet drugič kot ilustracija občutkov.