Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi svetovalnimi, izobraževalnimi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledimo željam gledalcev vseh starostnih skupin. V večurnem živem in dinamičnem jutranjem programu, ki je na sporedu vsak delovni dan, se prepleta studijski del z aktualnimi vklopi v živo z različnih koncev Slovenije. Raziskujemo teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi, in ponujamo najrazličnejše vsebine: od zdravstvenih, pravnih in kuharskih nasvetov, svetovanj o medosebnih odnosih, receptov iz domače lekarne do predstavljanj osupljivih življenjskih usod, vrtičkarskih in prehranskih nasvetov in atraktivnih nagradnih iger. Oddaja poteka tudi v sodelovanju z RTV centrom Koper in RTV centrom Maribor, s čimer v živi program vnašamo še več lokalnih vsebin. Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah in je upoštevajoč delež televizijskih gledalcev med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestižnejših slovenskih medijskih priznanj: strokovnega viktorja za najboljšo zabavno TV-oddajo.
Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi svetovalnimi, izobraževalnimi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledimo željam gledalcev vseh starostnih skupin. V večurnem živem in dinamičnem jutranjem programu, ki je na sporedu vsak delovni dan, se prepleta studijski del z aktualnimi vklopi v živo z različnih koncev Slovenije. Raziskujemo teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi, in ponujamo najrazličnejše vsebine: od zdravstvenih, pravnih in kuharskih nasvetov, svetovanj o medosebnih odnosih, receptov iz domače lekarne do predstavljanj osupljivih življenjskih usod, vrtičkarskih in prehranskih nasvetov in atraktivnih nagradnih iger. Oddaja poteka tudi v sodelovanju z RTV centrom Koper in RTV centrom Maribor, s čimer v živi program vnašamo še več lokalnih vsebin. Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah in je upoštevajoč delež televizijskih gledalcev med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestižnejših slovenskih medijskih priznanj: strokovnega viktorja za najboljšo zabavno TV-oddajo.
V Tarči dobre tri tedne pred evropskimi volitvami o ozadjih sestavljanja list, bolj ali manj »zeleni« barvi strank, timskih in netimskih igralcih, ponižanju, žaljenju, pometanju pod preprogo in sesuvanju protikandidatov. Kako boleče bodo lahko volitve za stranke na polovici mandata vlade?
V Tarči dobre tri tedne pred evropskimi volitvami o ozadjih sestavljanja list, bolj ali manj »zeleni« barvi strank, timskih in netimskih igralcih, ponižanju, žaljenju, pometanju pod preprogo in sesuvanju protikandidatov. Kako boleče bodo lahko volitve za stranke na polovici mandata vlade?
Več kot polovica svetovnega prebivalstva živi v mestih, do leta 2050 naj bi se ta delež še povečal. Svetlobno onesnaženje, hrup, višja temperatura in onesnažen zrak vplivajo na zdravje meščanov. Raziskave so pokazale, da lahko svetlobno onesnaženje vpliva na razvoj raka, motenj spanja, depresije in debelosti. Preveč hrupa iz okolja pripomore k večji pojavnosti ishemičnih bolezni srca in je krivec za 12 000 prezgodnjih smrti na leto. Kako bi lahko uredili mesta, da bi imela manj negativnih vplivov na prebivalce? Ali lahko življenje v mestu nanje vpliva tudi pozitivno? Še bolj kot s hrupom pa življenje v mestu povezujemo z onesnaženim zrakom, čeprav so zadnje raziskave pokazale, da je tudi zrak na podeželju lahko enako onesnažen. Ali lahko zelenje v našem okolju vpliva na manjšo umrljivost?
Več kot polovica svetovnega prebivalstva živi v mestih, do leta 2050 naj bi se ta delež še povečal. Svetlobno onesnaženje, hrup, višja temperatura in onesnažen zrak vplivajo na zdravje meščanov. Raziskave so pokazale, da lahko svetlobno onesnaženje vpliva na razvoj raka, motenj spanja, depresije in debelosti. Preveč hrupa iz okolja pripomore k večji pojavnosti ishemičnih bolezni srca in je krivec za 12 000 prezgodnjih smrti na leto. Kako bi lahko uredili mesta, da bi imela manj negativnih vplivov na prebivalce? Ali lahko življenje v mestu nanje vpliva tudi pozitivno? Še bolj kot s hrupom pa življenje v mestu povezujemo z onesnaženim zrakom, čeprav so zadnje raziskave pokazale, da je tudi zrak na podeželju lahko enako onesnažen. Ali lahko zelenje v našem okolju vpliva na manjšo umrljivost?
Četrtkovo jutro bo tudi tokrat v domeni mariborskih jutranjikov. Zraven zanimivih reportaž in nagradnih iger, bo nekaj časa namenjenega Mednarodnemu dnevu celiakije, urejanju vrta in okolice, pridružili se bodo akciji Pomežik soncu, ter se v živo javljali iz Cannes film festivala. V studio pa bodo prišle tudi lutke iz pravljice Princesa na zrnu graha. Na terenu bo že od zgodnjih jutranjih ur Goran Obradović, oddajo bo vodil Andrej Geržina.
Četrtkovo jutro bo tudi tokrat v domeni mariborskih jutranjikov. Zraven zanimivih reportaž in nagradnih iger, bo nekaj časa namenjenega Mednarodnemu dnevu celiakije, urejanju vrta in okolice, pridružili se bodo akciji Pomežik soncu, ter se v živo javljali iz Cannes film festivala. V studio pa bodo prišle tudi lutke iz pravljice Princesa na zrnu graha. Na terenu bo že od zgodnjih jutranjih ur Goran Obradović, oddajo bo vodil Andrej Geržina.
Barbara Vidmajer in Žiga Podkrižnik sta se s tremi mladimi pogovarjala o tem, kaj jih zanima v evropski politiki, kako razmišljajo o podnebnih spremembah in o migracijah, kako vidijo politike in kaj je »fake« in kaj ni.
Barbara Vidmajer in Žiga Podkrižnik sta se s tremi mladimi pogovarjala o tem, kaj jih zanima v evropski politiki, kako razmišljajo o podnebnih spremembah in o migracijah, kako vidijo politike in kaj je »fake« in kaj ni.
Bogdan Babšek je zaradi prirojene spinalne mišične atrofije že od desetega leta na invalidskem vozičku. Ker po končani srednji šoli za elektrotehniko ni dobil zaposlitve v svojem poklicu, se je usmeril v grafično oblikovanje in se posla lotil sam. Bil je prvi invalid v Sloveniji, ki se je s tem, da se je odločil za samostojno podjetniško pot in redno zaposlitev, za vedno odrekel invalidnini, ki bi jo sicer prejemal vse življenje. Njegovo podjetje Batis Plus danes zaposluje sedem delavcev, od tega tri invalide. Vseskozi sledijo trendom na področju tiska in grafike, v novo tehnologijo letno vlagajo okrog osem odstotkov prometa. Podjetje vodi s premišljenimi in poštenimi koraki, pravi; ponosen je, da spadajo med slabih deset odstotkov podjetij z zlato boniteto odličnosti. Kljub težki invalidnosti ves čas uresničuje svoje sanje, ovire pa premaguje s pozitivno energijo in močno voljo. Slednje mu v zadnjem obdobju daje tudi njegova mlada družina – soproga Mojca in 10-mesečna hčerka Nika.
Bogdan Babšek je zaradi prirojene spinalne mišične atrofije že od desetega leta na invalidskem vozičku. Ker po končani srednji šoli za elektrotehniko ni dobil zaposlitve v svojem poklicu, se je usmeril v grafično oblikovanje in se posla lotil sam. Bil je prvi invalid v Sloveniji, ki se je s tem, da se je odločil za samostojno podjetniško pot in redno zaposlitev, za vedno odrekel invalidnini, ki bi jo sicer prejemal vse življenje. Njegovo podjetje Batis Plus danes zaposluje sedem delavcev, od tega tri invalide. Vseskozi sledijo trendom na področju tiska in grafike, v novo tehnologijo letno vlagajo okrog osem odstotkov prometa. Podjetje vodi s premišljenimi in poštenimi koraki, pravi; ponosen je, da spadajo med slabih deset odstotkov podjetij z zlato boniteto odličnosti. Kljub težki invalidnosti ves čas uresničuje svoje sanje, ovire pa premaguje s pozitivno energijo in močno voljo. Slednje mu v zadnjem obdobju daje tudi njegova mlada družina – soproga Mojca in 10-mesečna hčerka Nika.
Sredina jutra se pričnejo s pregledom dnevnega tiska in aktualne teme, ki jo postavljamo V središče. V pravnih nasvetih gostimo odvetnike in odvetnice, ki odgovarjajo tudi na vaša vprašanja, za vse udeležence v prometu svetujemo v prometnih minutah. Pogledamo tudi, kaj je novega v svetu, knjige, filma in zabave ter vam podamo predloge za dobre knjige. Razreševali bomo tudi vsakdanje življenjske dileme, terenska ekipa bo delila vrtne nasvete. Vaša sredina družba sta Špela Močnik in David Urankar, jutro z nami je dobro jutro!
Sredina jutra se pričnejo s pregledom dnevnega tiska in aktualne teme, ki jo postavljamo V središče. V pravnih nasvetih gostimo odvetnike in odvetnice, ki odgovarjajo tudi na vaša vprašanja, za vse udeležence v prometu svetujemo v prometnih minutah. Pogledamo tudi, kaj je novega v svetu, knjige, filma in zabave ter vam podamo predloge za dobre knjige. Razreševali bomo tudi vsakdanje življenjske dileme, terenska ekipa bo delila vrtne nasvete. Vaša sredina družba sta Špela Močnik in David Urankar, jutro z nami je dobro jutro!
Vita Vlašič in Vid Babič sta se z dvema študentoma in dijakinjo pogovarjala o evropskih temah. So podnebne spremembe realnost, kakšna je prihodnost Evropske, bodo šli na volišča? #Generacija EU
Vita Vlašič in Vid Babič sta se z dvema študentoma in dijakinjo pogovarjala o evropskih temah. So podnebne spremembe realnost, kakšna je prihodnost Evropske, bodo šli na volišča? #Generacija EU
V fokusu druge posebne oddaje Globus bodo pričakovanja volivcev glede prihodnjega mandata vodilne bruseljske strukture. Teme, kot so strahovi pred širitvijo in migracijami, razmisleki o evropski (ne)enotnosti in ideje o močnejšem povezovanju dela Evrope, energetika in klimatske spremembe, so tiste, ki bodo usmerjale kampanjo. Reportaže iz Poljske, Finske, Litve, Madžarske, Nizozemske, Italije, in Grčije.
V fokusu druge posebne oddaje Globus bodo pričakovanja volivcev glede prihodnjega mandata vodilne bruseljske strukture. Teme, kot so strahovi pred širitvijo in migracijami, razmisleki o evropski (ne)enotnosti in ideje o močnejšem povezovanju dela Evrope, energetika in klimatske spremembe, so tiste, ki bodo usmerjale kampanjo. Reportaže iz Poljske, Finske, Litve, Madžarske, Nizozemske, Italije, in Grčije.
Vabljeni, da se tudi ob torkih prebujate z nami! Prva ura bo posvečena aktualnemu dogajanju in pregledu dnevnega tiska. Posebne svetovalne minute bodo namenjene predvsem gledalcem v zrelih letih, skrbeli bomo za (sobne) rastline ter spoznavali aktivne in energične starostnike. Vsak mesec bodo v kuharskih minutah v ospredju različne jedi, terenska ekipa pa bo potovala po Sloveniji in raziskovala zanimive zgodbe mostov. Ne zamudite oddaje Dobro jutro!
Vabljeni, da se tudi ob torkih prebujate z nami! Prva ura bo posvečena aktualnemu dogajanju in pregledu dnevnega tiska. Posebne svetovalne minute bodo namenjene predvsem gledalcem v zrelih letih, skrbeli bomo za (sobne) rastline ter spoznavali aktivne in energične starostnike. Vsak mesec bodo v kuharskih minutah v ospredju različne jedi, terenska ekipa pa bo potovala po Sloveniji in raziskovala zanimive zgodbe mostov. Ne zamudite oddaje Dobro jutro!
S politologom dr. Tomažem Deželanom o tem, zakaj mladi ne hodijo na volitve, kako jih nagovarjajo politiki in ali so na kandidatnih listah mladi le dekoracija. In tudi o tem, kaj je za sedanjo mlado generacijo Vietnam? #GeneracijaEU
S politologom dr. Tomažem Deželanom o tem, zakaj mladi ne hodijo na volitve, kako jih nagovarjajo politiki in ali so na kandidatnih listah mladi le dekoracija. In tudi o tem, kaj je za sedanjo mlado generacijo Vietnam? #GeneracijaEU
V oddaji Osmi dan bomo predstavili edinstveno modno razstavo oblikovalskega dua Viktor in Rolf v münchenskem muzeju Kunsthalle. S kuratorjem Thierryjem Maximom Loriotom smo se med drugim pogovarjali, na kakšen način v muzeje in galerije postaviti dela znamenitih modnih oblikovalcev. Ogledali smo si razstavo enega od najpomembnejših hrvaških striparjev, Danijela Žežlja. V Vodnikovi domačiji so na ogled originali iz risoromana Kot pes. Gre za fragmente kratkih zgodb Franza Kafke, ki jih je Žeželj s črno-belo tehniko spletel v dramatično pripoved o starajočem se umetniku. Obiskali pa smo še nastop bobnarja Omarja Hakima v Vidmu. Gre za glasbenika, ki je v svoji zavidljivi karieri nastopal s številnimi zvezdniki, med katerimi so bili tudi David Bowie, Miles Davis, Sting, Dire Straits in Foo Fighters.
V oddaji Osmi dan bomo predstavili edinstveno modno razstavo oblikovalskega dua Viktor in Rolf v münchenskem muzeju Kunsthalle. S kuratorjem Thierryjem Maximom Loriotom smo se med drugim pogovarjali, na kakšen način v muzeje in galerije postaviti dela znamenitih modnih oblikovalcev. Ogledali smo si razstavo enega od najpomembnejših hrvaških striparjev, Danijela Žežlja. V Vodnikovi domačiji so na ogled originali iz risoromana Kot pes. Gre za fragmente kratkih zgodb Franza Kafke, ki jih je Žeželj s črno-belo tehniko spletel v dramatično pripoved o starajočem se umetniku. Obiskali pa smo še nastop bobnarja Omarja Hakima v Vidmu. Gre za glasbenika, ki je v svoji zavidljivi karieri nastopal s številnimi zvezdniki, med katerimi so bili tudi David Bowie, Miles Davis, Sting, Dire Straits in Foo Fighters.
Kako se bo izognil čerem, ki so pokopale komisarsko kandidaturo Alenke Bratušek, bo pojasnil Tomaž Vesel, kandidat za evropskega komisarja, nekdanji predsednik Računskega sodišča. Kaj bi odgovoril Hipokrat, če bi ga vprašali, ali se strinja s sprejetjem zakona, ki bo urejal pravico do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, pa bosta pojasnila dr. Matjaž Zwitter, predstojnik Katedre za medicinsko etiko in pravo na Medicinski fakulteti Univerze v Mariboru, in dr. Stanislav Šuškovič, nekdanji predsednik Komisije za kakovost na Kliniki Golnik.
Kako se bo izognil čerem, ki so pokopale komisarsko kandidaturo Alenke Bratušek, bo pojasnil Tomaž Vesel, kandidat za evropskega komisarja, nekdanji predsednik Računskega sodišča. Kaj bi odgovoril Hipokrat, če bi ga vprašali, ali se strinja s sprejetjem zakona, ki bo urejal pravico do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, pa bosta pojasnila dr. Matjaž Zwitter, predstojnik Katedre za medicinsko etiko in pravo na Medicinski fakulteti Univerze v Mariboru, in dr. Stanislav Šuškovič, nekdanji predsednik Komisije za kakovost na Kliniki Golnik.
Goli na spletu. Spletno nasilje med vrstniki. Bo Primorje spet brez pitne vode? Za pravice žensk na Poljskem. Pomežik soncu. Ženske prsi na beneškem bienalu.
Goli na spletu. Spletno nasilje med vrstniki. Bo Primorje spet brez pitne vode? Za pravice žensk na Poljskem. Pomežik soncu. Ženske prsi na beneškem bienalu.
Začnite teden z oddajo Dobro jutro in s pozitivno Ano Tavčar! Po pregledu dnevnega tiska in aktualnega dogajanja vam še pred osmo svetujemo glede najrazličnejših tematik. Druga ura oddaje je posvečena zdravju, povabimo vas tudi v domačo lekarno. Ob ponedeljkih boste spoznavali še navdihujoče osebne zgodbe, lahko boste prisluhnili astrološkim nasvetom, v rubriki Za dušo pa bomo razkrivali, kaj vse nas lahko pomiri in nam da energijo ter zagon za vsakdanje izzive in skok v nov teden.
Začnite teden z oddajo Dobro jutro in s pozitivno Ano Tavčar! Po pregledu dnevnega tiska in aktualnega dogajanja vam še pred osmo svetujemo glede najrazličnejših tematik. Druga ura oddaje je posvečena zdravju, povabimo vas tudi v domačo lekarno. Ob ponedeljkih boste spoznavali še navdihujoče osebne zgodbe, lahko boste prisluhnili astrološkim nasvetom, v rubriki Za dušo pa bomo razkrivali, kaj vse nas lahko pomiri in nam da energijo ter zagon za vsakdanje izzive in skok v nov teden.
Gost Intervjuja, Milko Lazar, je umetnik, skladatelj, multiinstrumentalist. Študiral je jazz, klasični klavir ter saksofon na Visoki šoli za glasbo v Gradcu v Avstriji in čembalo na Kraljevem konservatoriju v Haagu. Sam ali z različnimi zasedbami je sodeloval pri več kot petdesetih projektih. Komponira za orkester Slovenske filharmonije in Simfonični orkester RTV Slovenija. Številne projekte za evropske odre ustvarja s plesalcem in koreografom Edwardom Clugom. Klavirski duo Gorišek Lazar bo za skorajšnji koncert ob dvajseti obletnici skupnega delovanja pripravil ekskluzivno priredbo skladbe »Symphony no. 4 – Heroes« Philipa Glassa, ki jo je skladatelj ustvaril za simfonični orkester leta 1996 po znamenitem albumu Heroes Davida Bowieja in Briana Ena. Voditelj: Edvard Žitnik
Gost Intervjuja, Milko Lazar, je umetnik, skladatelj, multiinstrumentalist. Študiral je jazz, klasični klavir ter saksofon na Visoki šoli za glasbo v Gradcu v Avstriji in čembalo na Kraljevem konservatoriju v Haagu. Sam ali z različnimi zasedbami je sodeloval pri več kot petdesetih projektih. Komponira za orkester Slovenske filharmonije in Simfonični orkester RTV Slovenija. Številne projekte za evropske odre ustvarja s plesalcem in koreografom Edwardom Clugom. Klavirski duo Gorišek Lazar bo za skorajšnji koncert ob dvajseti obletnici skupnega delovanja pripravil ekskluzivno priredbo skladbe »Symphony no. 4 – Heroes« Philipa Glassa, ki jo je skladatelj ustvaril za simfonični orkester leta 1996 po znamenitem albumu Heroes Davida Bowieja in Briana Ena. Voditelj: Edvard Žitnik
Redna tedenska oddaja Zunanjepolitične redakcije, ki gledalcu ponuja pregled dogajanj po svetu v politiki, gospodarstvu in kulturi, ustvarjajo pa jo novinarke in novinarji Zunanjepolitične redakcije. Zrcalo vedno zrcali podobo sveta: tragično, veselo, zabavno.
Redna tedenska oddaja Zunanjepolitične redakcije, ki gledalcu ponuja pregled dogajanj po svetu v politiki, gospodarstvu in kulturi, ustvarjajo pa jo novinarke in novinarji Zunanjepolitične redakcije. Zrcalo vedno zrcali podobo sveta: tragično, veselo, zabavno.
Bernarda in Jože gostita glasbenika Magnifica, ki letos praznuje 30-letnico samostojne kariere. Preko video povezave se v oddajo oglasi Goran Dragič, ki bo poleti v Ljubljani organiziral svojo poslovilno tekmo Noč zmaja. V goste prihaja še legendarni humorist in satirik Tone Fornezzi – Tof, ki je pred kratkim praznoval 90 let. V zabavnih igrah se tokrat pomerita prijatelja Gregor Ravnik in Štefica Grasselli, oba tudi operna pevca. Na glasbenem odru se predstavljajo glasbeni dvojec 2B s pesmijo Pustolovsko srce in Gaja Prestor z novo pesmijo Espresso Martini.
Bernarda in Jože gostita glasbenika Magnifica, ki letos praznuje 30-letnico samostojne kariere. Preko video povezave se v oddajo oglasi Goran Dragič, ki bo poleti v Ljubljani organiziral svojo poslovilno tekmo Noč zmaja. V goste prihaja še legendarni humorist in satirik Tone Fornezzi – Tof, ki je pred kratkim praznoval 90 let. V zabavnih igrah se tokrat pomerita prijatelja Gregor Ravnik in Štefica Grasselli, oba tudi operna pevca. Na glasbenem odru se predstavljajo glasbeni dvojec 2B s pesmijo Pustolovsko srce in Gaja Prestor z novo pesmijo Espresso Martini.
V Pragi smo obiskali vinski sejem, na katerem so se predstavili slovenski vinarji in vinogradniki. Bilo je tudi veliko Prirmoskih. V grški Tesaliji smo si ogledali razmere po lanskih septembrskiih orkanih, ki sta prizadele to osrednjo grško pokrajino. Šli smo v Pedrovo, kjer Borut Kokalj in Tom Ločniškar redita koze in ovce ter s tem skrbita tudi za krajino tistega območja. Pozanimali smo se, kako je na kmetih, kjer si ne morejo privoščiti prazničnih dni, saj krave ne gledajo na koledar. V zamejstvu smo obskali dve vasi, v Gročani so sadili krompir, v Grmadi pa obogatili ponudbo osmice.
V Pragi smo obiskali vinski sejem, na katerem so se predstavili slovenski vinarji in vinogradniki. Bilo je tudi veliko Prirmoskih. V grški Tesaliji smo si ogledali razmere po lanskih septembrskiih orkanih, ki sta prizadele to osrednjo grško pokrajino. Šli smo v Pedrovo, kjer Borut Kokalj in Tom Ločniškar redita koze in ovce ter s tem skrbita tudi za krajino tistega območja. Pozanimali smo se, kako je na kmetih, kjer si ne morejo privoščiti prazničnih dni, saj krave ne gledajo na koledar. V zamejstvu smo obskali dve vasi, v Gročani so sadili krompir, v Grmadi pa obogatili ponudbo osmice.
Človeško srce ni algoritem, zato je umetna inteligenca veliki izziv medijskim delavcem. Umetna inteligenca je navzoča na vseh področjih našega življenja, usmerja tudi medijsko ustvarjanje. Kaj naj katoliški mediji doprinašajo k profesionalnosti komuniciranja v družbi in k uporabi umetne inteligence v prid človeštva? O tem v oddaji na svetovni dan sredstev družbenega obveščanja. Papež Frančišek je poslanico naslovil Umetna inteligenca in modrost srca: za popolnoma človeško komunikacijo. Človeško srce ni algoritem. Papež zato vabi komunikatorje k poslušanju drugega in k spodbujanju govorjenja – človek s človekom. Katoliški medijski strokovnjaki organizacije SIGNIS so konec aprila zasedali v Bukarešti. Katoličani se v maju zbirajo k priljubljeni ljudski pobožnosti šmarnic. Posebno branje je napisala tudi Lucija Čakš. Prisluhnite pa Marijini pesmi iz Benečije izredne vokalne skupine Gallina.
Človeško srce ni algoritem, zato je umetna inteligenca veliki izziv medijskim delavcem. Umetna inteligenca je navzoča na vseh področjih našega življenja, usmerja tudi medijsko ustvarjanje. Kaj naj katoliški mediji doprinašajo k profesionalnosti komuniciranja v družbi in k uporabi umetne inteligence v prid človeštva? O tem v oddaji na svetovni dan sredstev družbenega obveščanja. Papež Frančišek je poslanico naslovil Umetna inteligenca in modrost srca: za popolnoma človeško komunikacijo. Človeško srce ni algoritem. Papež zato vabi komunikatorje k poslušanju drugega in k spodbujanju govorjenja – človek s človekom. Katoliški medijski strokovnjaki organizacije SIGNIS so konec aprila zasedali v Bukarešti. Katoličani se v maju zbirajo k priljubljeni ljudski pobožnosti šmarnic. Posebno branje je napisala tudi Lucija Čakš. Prisluhnite pa Marijini pesmi iz Benečije izredne vokalne skupine Gallina.
UTRIP je oddaja Informativnega programa z najdaljšo tradicijo. Nastala je leta 1988, kot redni tedenski pregled notranjepolitičnih, gospodarskih, družbenih in kulturnih dogodkov v državi, ki je bila takrat še Jugoslavija. V oddajo so si utirala pot alternativna politična razmišljanja, informacije in slikovni materiali, ki v drugih oddajah takratnega Informativnega programa še niso uspeli ugledati luči sveta. UTRIP, ki je zdaj že polnoleten, si je postopno izboril prostor izrazito avtorske oddaje in subjektivnega pogleda na najpomembnejše dogodke minulega tedna. Ustvarjalci imajo pri pripravi oddaje kar največjo ustvarjalno svobode.
UTRIP je oddaja Informativnega programa z najdaljšo tradicijo. Nastala je leta 1988, kot redni tedenski pregled notranjepolitičnih, gospodarskih, družbenih in kulturnih dogodkov v državi, ki je bila takrat še Jugoslavija. V oddajo so si utirala pot alternativna politična razmišljanja, informacije in slikovni materiali, ki v drugih oddajah takratnega Informativnega programa še niso uspeli ugledati luči sveta. UTRIP, ki je zdaj že polnoleten, si je postopno izboril prostor izrazito avtorske oddaje in subjektivnega pogleda na najpomembnejše dogodke minulega tedna. Ustvarjalci imajo pri pripravi oddaje kar največjo ustvarjalno svobode.
Danes se posvečamo družinam, naj so majhne ali velike, jedrne, razširjene ali sestavljene. Za nekatere miren pristan, za druge središče viharja. Včasih so bile družine z veliko otroki nekaj običajnega, danes so precejšnja redkost. V studiu gostimo Alberta in Leonido Mrgole, zakonski in psihoterapevtski par ter starša štirih odraslih otrok, ki tudi na podlagi lastnih izkušenj slovenske starše opremljata z veščinami za bolj harmonične družinske odnose. Veliko koristnih izkušenj in nasvetov, kako poskrbeti, da se bo vsak član družine počutil sprejetega in slišanega, bosta razkrila tudi nam. Obiskali smo devetčlansko družino Kmet. Medtem ko nekateri z dvema otrokoma komaj ohranjamo glavo na mestu, Petra in Boštjan dajeta vtis, da ni nič lažjega kot vzgajati in skrbeti za sedem otrok, saj to počneta obilico ljubezni, dobre volje, prisotnosti in dobro organizacijo. Partnerske zveze pa tudi razpadejo in ustvarjajo se nove. A če se to zgodi, to potem morda ni več le stvar dveh odraslih partnerjev, temveč lahko v novo zvezo s partnerjem pridejo tudi njegovi otroci in z njimi bivši partnerji. Odnosi v sestavljeni družini so tako popolnoma nov izziv. Kako se ga lotevajo in gradijo novo družinsko gnezdo, nam bosta zaupala Ivan in Ana z otroki. Ob koncu oddaje bosta svoja razmišljanja o pomenu družine, pristnih odnosov, ljubezni in neuničljivi družinski vezi z nami delila Ana Dolinar in njen oče Janez Dolinar, legendarni radijski in televizijski voditelj, ki mu je vloga dedka ena izmed najljubših.
Danes se posvečamo družinam, naj so majhne ali velike, jedrne, razširjene ali sestavljene. Za nekatere miren pristan, za druge središče viharja. Včasih so bile družine z veliko otroki nekaj običajnega, danes so precejšnja redkost. V studiu gostimo Alberta in Leonido Mrgole, zakonski in psihoterapevtski par ter starša štirih odraslih otrok, ki tudi na podlagi lastnih izkušenj slovenske starše opremljata z veščinami za bolj harmonične družinske odnose. Veliko koristnih izkušenj in nasvetov, kako poskrbeti, da se bo vsak član družine počutil sprejetega in slišanega, bosta razkrila tudi nam. Obiskali smo devetčlansko družino Kmet. Medtem ko nekateri z dvema otrokoma komaj ohranjamo glavo na mestu, Petra in Boštjan dajeta vtis, da ni nič lažjega kot vzgajati in skrbeti za sedem otrok, saj to počneta obilico ljubezni, dobre volje, prisotnosti in dobro organizacijo. Partnerske zveze pa tudi razpadejo in ustvarjajo se nove. A če se to zgodi, to potem morda ni več le stvar dveh odraslih partnerjev, temveč lahko v novo zvezo s partnerjem pridejo tudi njegovi otroci in z njimi bivši partnerji. Odnosi v sestavljeni družini so tako popolnoma nov izziv. Kako se ga lotevajo in gradijo novo družinsko gnezdo, nam bosta zaupala Ivan in Ana z otroki. Ob koncu oddaje bosta svoja razmišljanja o pomenu družine, pristnih odnosov, ljubezni in neuničljivi družinski vezi z nami delila Ana Dolinar in njen oče Janez Dolinar, legendarni radijski in televizijski voditelj, ki mu je vloga dedka ena izmed najljubših.
Vizionar - obrtnik in podjetnik
Prve izkušnje na področju avtomatizacije je majhna ekipa pridobivala pri razvoju strojev za lesno obdelavo. Leta 2001 so bili med 300 najhitreje rastočimi malimi podjetji v Sloveniji, danes pa se ne ustrašijo še tako zahtevne naloge. Večina projektov je razvojno naravnanih, 80 % naročil je za slovenski trg, preostanek pa za tujino, za različne države po svetu. Prav tujina jim ponuja nove možnosti za prihodnjo rast. Veliko ustvarjalnosti, vztrajnosti in znanja pa zahteva izdelovanje orgelskih piščali. Eden redkih mojstrov je Srečko Narat iz Rogaške Slatine, ki svoje znanje in izkušnje deli naprej. Delo terja veliko natančnost. Večina naročnikov je iz tujine.
Prve izkušnje na področju avtomatizacije je majhna ekipa pridobivala pri razvoju strojev za lesno obdelavo. Leta 2001 so bili med 300 najhitreje rastočimi malimi podjetji v Sloveniji, danes pa se ne ustrašijo še tako zahtevne naloge. Večina projektov je razvojno naravnanih, 80 % naročil je za slovenski trg, preostanek pa za tujino, za različne države po svetu. Prav tujina jim ponuja nove možnosti za prihodnjo rast. Veliko ustvarjalnosti, vztrajnosti in znanja pa zahteva izdelovanje orgelskih piščali. Eden redkih mojstrov je Srečko Narat iz Rogaške Slatine, ki svoje znanje in izkušnje deli naprej. Delo terja veliko natančnost. Večina naročnikov je iz tujine.
Bog je z manj kot 300 besedami, zajetimi v 10 zapovedi pred skoraj 3500 leti, razglasil pravilnik ravnanja, da bi nas varoval na naši življenjski poti, ki je polna težav. Največje med njimi niso znanstvene ali tehnične, temveč moralne narave. Smo pozabili na izvirne Božje zapovedi, kot so zapisane v Svetem pismu? Je bolj pomembna Božja ali človeška beseda? Vabljeni k razmišljanju o zakonu, ki osvobaja in ne omejuje.
Bog je z manj kot 300 besedami, zajetimi v 10 zapovedi pred skoraj 3500 leti, razglasil pravilnik ravnanja, da bi nas varoval na naši življenjski poti, ki je polna težav. Največje med njimi niso znanstvene ali tehnične, temveč moralne narave. Smo pozabili na izvirne Božje zapovedi, kot so zapisane v Svetem pismu? Je bolj pomembna Božja ali človeška beseda? Vabljeni k razmišljanju o zakonu, ki osvobaja in ne omejuje.
Mozaični izbor najboljših svetovalnih, zabavnih in informativnih vsebin iz oddaje Dobro jutro. Boljše od Dobrega jutra je - Najboljše jutro! Vsak teden premišljeno izberemo najbolj atraktivne in odmevne rubrike iz dnevne oddaje Dobro jutro. Sobotno jutro je Najboljše jutro!
Mozaični izbor najboljših svetovalnih, zabavnih in informativnih vsebin iz oddaje Dobro jutro. Boljše od Dobrega jutra je - Najboljše jutro! Vsak teden premišljeno izberemo najbolj atraktivne in odmevne rubrike iz dnevne oddaje Dobro jutro. Sobotno jutro je Najboljše jutro!
Koliko se med sabo poznata Vera Šolinc iz Žepine pri Celju, plodna avtorica besedil, pevka v Tercetu Originali, klarinetistka, mama in ljubiteljica živali ter Anže Zavrl iz Vinj pri Dolu pri Ljubljani, harmonikar pri Gadih, maratonec, športnik, učitelj razrednega pouka, ljubitelj čilija? Vera in Anže sta osrednja gosta oddaje, v kateri igrajo še ansambel Hervol s Tercetom Originali, skupina Prizma, ki v letu 2024 praznuje 50 let igranja, Gadi z novo pesmijo Praznimo kozarce ter Lado Leskovar, ki je zastopal nekdanjo skupno državo leta 1967 na Pesmi Evrovizije na Dunaju. V garderobi bosta bobnala pevka Eva Šolinc in simpatični Primorec Sandi Morel.
Koliko se med sabo poznata Vera Šolinc iz Žepine pri Celju, plodna avtorica besedil, pevka v Tercetu Originali, klarinetistka, mama in ljubiteljica živali ter Anže Zavrl iz Vinj pri Dolu pri Ljubljani, harmonikar pri Gadih, maratonec, športnik, učitelj razrednega pouka, ljubitelj čilija? Vera in Anže sta osrednja gosta oddaje, v kateri igrajo še ansambel Hervol s Tercetom Originali, skupina Prizma, ki v letu 2024 praznuje 50 let igranja, Gadi z novo pesmijo Praznimo kozarce ter Lado Leskovar, ki je zastopal nekdanjo skupno državo leta 1967 na Pesmi Evrovizije na Dunaju. V garderobi bosta bobnala pevka Eva Šolinc in simpatični Primorec Sandi Morel.
Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi svetovalnimi, izobraževalnimi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledimo željam gledalcev vseh starostnih skupin. V večurnem živem in dinamičnem jutranjem programu, ki je na sporedu vsak delovni dan, se prepleta studijski del z aktualnimi vklopi v živo z različnih koncev Slovenije. Raziskujemo teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi, in ponujamo najrazličnejše vsebine: od zdravstvenih, pravnih in kuharskih nasvetov, svetovanj o medosebnih odnosih, receptov iz domače lekarne do predstavljanj osupljivih življenjskih usod, vrtičkarskih in prehranskih nasvetov in atraktivnih nagradnih iger. Oddaja poteka tudi v sodelovanju z RTV centrom Koper in RTV centrom Maribor, s čimer v živi program vnašamo še več lokalnih vsebin. Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah in je upoštevajoč delež televizijskih gledalcev med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestižnejših slovenskih medijskih priznanj: strokovnega viktorja za najboljšo zabavno TV-oddajo.
Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi svetovalnimi, izobraževalnimi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledimo željam gledalcev vseh starostnih skupin. V večurnem živem in dinamičnem jutranjem programu, ki je na sporedu vsak delovni dan, se prepleta studijski del z aktualnimi vklopi v živo z različnih koncev Slovenije. Raziskujemo teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi, in ponujamo najrazličnejše vsebine: od zdravstvenih, pravnih in kuharskih nasvetov, svetovanj o medosebnih odnosih, receptov iz domače lekarne do predstavljanj osupljivih življenjskih usod, vrtičkarskih in prehranskih nasvetov in atraktivnih nagradnih iger. Oddaja poteka tudi v sodelovanju z RTV centrom Koper in RTV centrom Maribor, s čimer v živi program vnašamo še več lokalnih vsebin. Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah in je upoštevajoč delež televizijskih gledalcev med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestižnejših slovenskih medijskih priznanj: strokovnega viktorja za najboljšo zabavno TV-oddajo.
V ciklu glasbenih oddaj Moj klasični hit boste lahko znane Slovence spoznali na prav poseben način, s klasično glasbo. Iz sveta medijsko najbolj prepoznavnih osebnosti se v drugi sezoni oddaj predstavijo štiri zanimive osebe različnih poklicev, ki spregovorijo o svojih najljubših klasičnih delih. To so Iztok Mlakar, Stanislav Zore, Marjan Batagelj in dr. Peter Čeferin. Igralec in dramatik Iztok Mlakar je ustvarjalcem oddaje zaupal svojo zanimivo glasbeno zgodbo. Idejna zasnova, scenarist in urednik oddaj Daniel Celarec, režiser Aleksander Šmuc, mojster montaže Andrej Modic, direktor fotografije Uroš Hočevar.
V ciklu glasbenih oddaj Moj klasični hit boste lahko znane Slovence spoznali na prav poseben način, s klasično glasbo. Iz sveta medijsko najbolj prepoznavnih osebnosti se v drugi sezoni oddaj predstavijo štiri zanimive osebe različnih poklicev, ki spregovorijo o svojih najljubših klasičnih delih. To so Iztok Mlakar, Stanislav Zore, Marjan Batagelj in dr. Peter Čeferin. Igralec in dramatik Iztok Mlakar je ustvarjalcem oddaje zaupal svojo zanimivo glasbeno zgodbo. Idejna zasnova, scenarist in urednik oddaj Daniel Celarec, režiser Aleksander Šmuc, mojster montaže Andrej Modic, direktor fotografije Uroš Hočevar.
Za zdravljenje bakterijskih okužb uporabljamo antibiotike. Toda zaradi njihove prevelike in nepravilne uporabe postajajo bakterije proti njim odporne. Nekaj bakterij, ena izmed njih je MRSA, je odpornih že proti skoraj vsem znanim antibiotikom. Vendar imamo še eno orožje: bakteriofage, viruse, ki uničujejo bakterije. Pred odkritjem penicilina so bakterijske okužbe že zdravili z bakteriofagi, potem pa je njihovo raziskovanje in zdravljenje z njimi na Zahodu zamrlo. Danes je raziskovanje bakteriofagov spet v zagonu. Tudi slovenski raziskovalci iščejo nove bakteriofage in raziskujejo možnosti njihove uporabe za zdravljenje.
Za zdravljenje bakterijskih okužb uporabljamo antibiotike. Toda zaradi njihove prevelike in nepravilne uporabe postajajo bakterije proti njim odporne. Nekaj bakterij, ena izmed njih je MRSA, je odpornih že proti skoraj vsem znanim antibiotikom. Vendar imamo še eno orožje: bakteriofage, viruse, ki uničujejo bakterije. Pred odkritjem penicilina so bakterijske okužbe že zdravili z bakteriofagi, potem pa je njihovo raziskovanje in zdravljenje z njimi na Zahodu zamrlo. Danes je raziskovanje bakteriofagov spet v zagonu. Tudi slovenski raziskovalci iščejo nove bakteriofage in raziskujejo možnosti njihove uporabe za zdravljenje.
Četrtkovo oddajo Dobro jutro bodo tudi tokrat oblikovali mariborski jutranjiki. Katja, Andrej, Goran in Veronika vas bodo informirali o prihajajočem Cannes film festivalu. V rubriki v središču bodo gostili docentko doktorico Mileno Kerndl iz Zavoda RS za šolstvo, s katero bodo govorili o spremembah, ki se obetajo v naslednjem šolskem letu. V svetovalni rubriki pa gostili ortotika in protetika, ki bo izdal nekaj namigov, kako izbrati pravo obutev. Umanjkala ne bo niti rubrika Goran preizkuša. V njej se bo protagonist rubrike prelevil v vzgojitelja v vrtcu. V oddaji vas bosta ob sedmih zjutraj pozdravila in se ob desetih poslovila, Katja Treer in Andrej Geržina.
Četrtkovo oddajo Dobro jutro bodo tudi tokrat oblikovali mariborski jutranjiki. Katja, Andrej, Goran in Veronika vas bodo informirali o prihajajočem Cannes film festivalu. V rubriki v središču bodo gostili docentko doktorico Mileno Kerndl iz Zavoda RS za šolstvo, s katero bodo govorili o spremembah, ki se obetajo v naslednjem šolskem letu. V svetovalni rubriki pa gostili ortotika in protetika, ki bo izdal nekaj namigov, kako izbrati pravo obutev. Umanjkala ne bo niti rubrika Goran preizkuša. V njej se bo protagonist rubrike prelevil v vzgojitelja v vrtcu. V oddaji vas bosta ob sedmih zjutraj pozdravila in se ob desetih poslovila, Katja Treer in Andrej Geržina.
Gost oddaje Profil bo gledališki režiser Jan Krmelj, predstavnik najmlajše generacije, ki ima za sabo že precej obsežen opus. Pri svojih režijah pogosto uporablja dokumentarni pristop, kar je bilo očitno tudi pri njegovi najnovejši predstavi Razpoka na odru MGL-ja. Predstava je uvrščena tudi na letošnje Borštnikovo srečanje. Oddajo bo vodila Marjana Ravnjak.
Gost oddaje Profil bo gledališki režiser Jan Krmelj, predstavnik najmlajše generacije, ki ima za sabo že precej obsežen opus. Pri svojih režijah pogosto uporablja dokumentarni pristop, kar je bilo očitno tudi pri njegovi najnovejši predstavi Razpoka na odru MGL-ja. Predstava je uvrščena tudi na letošnje Borštnikovo srečanje. Oddajo bo vodila Marjana Ravnjak.
Izzivi na Zemlji so raznovrstni: ognjeniki, poplave, suša. Znanstveniki pogledujejo v vesolje, kamor naj bi v prihodnje pošiljali usposobljene robote in od tam prek sončnih kolektorjev črpali energijo. Nekaj osupljivih posnetkov bomo videli tudi v tej oddaji. Iz italijanskega ognjenika Etna so nedavno prihajali parni obroči, iz islandskega Svartsengija pa lava. Dele Rusije, Kazahstan, Kenijo, Tanzanijo in druge države so prizadele poplave. Malavi, Zimbabve in Zambija se že več let zapored borijo s sušo. Znanstveniki razvijajo robote, ki bodo lahko hodili po Luni in premagovali nizko gravitacijo. Zemljino gravitacijo pa je premagal švicarski pianist Alain Roche, ki je odigral koncert viseč na žerjavu. Nigerijka Pelumi Nubi je sama prevozila pot od Londona do Lagosa, da bi spodbudila k dostopnosti Afrike in potovanja tja.
Izzivi na Zemlji so raznovrstni: ognjeniki, poplave, suša. Znanstveniki pogledujejo v vesolje, kamor naj bi v prihodnje pošiljali usposobljene robote in od tam prek sončnih kolektorjev črpali energijo. Nekaj osupljivih posnetkov bomo videli tudi v tej oddaji. Iz italijanskega ognjenika Etna so nedavno prihajali parni obroči, iz islandskega Svartsengija pa lava. Dele Rusije, Kazahstan, Kenijo, Tanzanijo in druge države so prizadele poplave. Malavi, Zimbabve in Zambija se že več let zapored borijo s sušo. Znanstveniki razvijajo robote, ki bodo lahko hodili po Luni in premagovali nizko gravitacijo. Zemljino gravitacijo pa je premagal švicarski pianist Alain Roche, ki je odigral koncert viseč na žerjavu. Nigerijka Pelumi Nubi je sama prevozila pot od Londona do Lagosa, da bi spodbudila k dostopnosti Afrike in potovanja tja.
Pred 15 leti se je družina Brataševec iz Goriških Brd na podedovani kmetiji z vinogradi odločila, da namesto trte zasadijo oljke. Po letu 1920 so namreč oljke iz Brd zaradi pozebe skorajda izginile. In tako se je razvila blagovna znamka ekstra deviškega oljčnega olja VILLA EVA, sinova Timon in Kris pa zdaj vodita proizvodnjo in prodajo oljčnega olja. V sodobnem oljčnem nasadu imajo računalniško vodno podtalno namakanje iz vodne vrtine, ki je bogata z minerali, kar blagodejno vpliva na kakovost oljčnega olja. Ohranjanje biotske raznolikosti pa je eden glavnih ciljev pri pridelavi v oljčniku. Energija, ki jo vlagajo v trajnostno pridelavo prinaša tudi rezultate, zlate medalje za vrhunsko oljčno olje v Dubaju, London, Tokyju ter najvišje priznanje za ekološko ekstra deviško olje na BIOL v Italiji, kar je Villo Evo uvrstilo med 500 najboljših oljčnih na svetu.
Pred 15 leti se je družina Brataševec iz Goriških Brd na podedovani kmetiji z vinogradi odločila, da namesto trte zasadijo oljke. Po letu 1920 so namreč oljke iz Brd zaradi pozebe skorajda izginile. In tako se je razvila blagovna znamka ekstra deviškega oljčnega olja VILLA EVA, sinova Timon in Kris pa zdaj vodita proizvodnjo in prodajo oljčnega olja. V sodobnem oljčnem nasadu imajo računalniško vodno podtalno namakanje iz vodne vrtine, ki je bogata z minerali, kar blagodejno vpliva na kakovost oljčnega olja. Ohranjanje biotske raznolikosti pa je eden glavnih ciljev pri pridelavi v oljčniku. Energija, ki jo vlagajo v trajnostno pridelavo prinaša tudi rezultate, zlate medalje za vrhunsko oljčno olje v Dubaju, London, Tokyju ter najvišje priznanje za ekološko ekstra deviško olje na BIOL v Italiji, kar je Villo Evo uvrstilo med 500 najboljših oljčnih na svetu.
Sredina jutra se pričnejo s pregledom dnevnega tiska in aktualne teme, ki jo postavljamo V središče. V pravnih nasvetih gostimo odvetnike in odvetnice, ki odgovarjajo tudi na vaša vprašanja, za vse udeležence v prometu svetujemo v prometnih minutah. Pogledamo tudi, kaj je novega v svetu, knjige, filma in zabave ter vam podamo predloge za dobre knjige. Razreševali bomo tudi vsakdanje življenjske dileme, terenska ekipa bo delila vrtne nasvete. Vaša sredina družba sta Špela Močnik in David Urankar, jutro z nami je dobro jutro!
Sredina jutra se pričnejo s pregledom dnevnega tiska in aktualne teme, ki jo postavljamo V središče. V pravnih nasvetih gostimo odvetnike in odvetnice, ki odgovarjajo tudi na vaša vprašanja, za vse udeležence v prometu svetujemo v prometnih minutah. Pogledamo tudi, kaj je novega v svetu, knjige, filma in zabave ter vam podamo predloge za dobre knjige. Razreševali bomo tudi vsakdanje življenjske dileme, terenska ekipa bo delila vrtne nasvete. Vaša sredina družba sta Špela Močnik in David Urankar, jutro z nami je dobro jutro!
Svet se znova čedalje bolj oborožuje. Zaradi vojne v Ukrajini, krize na Bližnjem vzhodu in geopolitičnih napetosti v Južnokitajskem morju so se lani svetovni vojaški izdatki povečali za 6,8 odstotka. Kam to vodi? Nam bo oboroževanje kot odgovor na grozeče nevarnosti res prineslo mir ali pa bo vojne in spopade le še zaostrilo?
Svet se znova čedalje bolj oborožuje. Zaradi vojne v Ukrajini, krize na Bližnjem vzhodu in geopolitičnih napetosti v Južnokitajskem morju so se lani svetovni vojaški izdatki povečali za 6,8 odstotka. Kam to vodi? Nam bo oboroževanje kot odgovor na grozeče nevarnosti res prineslo mir ali pa bo vojne in spopade le še zaostrilo?
Na bogatem podvodnem arheološkem najdišču Barbir pri Zadru potekajo raziskave dva tisoč let stare ladje. Madžarsko prestolnico Budimpešto so ob koncu druge svetovne vojne napadle zavezniške sile. V hrib na budimski strani so zato zgradili zaklonišča v skale, v Budafoku pa so za zaklonišča preoblikovali vinske kleti. Razkošna dvigala po vsem svetu so tesno povezana z Dachaučanom Rupertom Huberjem, ki je šolo pustil že pri 13 letih. Mlada podjetnika s furlanskega podeželja vodita oslovsko farmo za mlečno rejo. Dragocene lastnosti so osličjemu mleku pripisovali že v antičnih časih.
Na bogatem podvodnem arheološkem najdišču Barbir pri Zadru potekajo raziskave dva tisoč let stare ladje. Madžarsko prestolnico Budimpešto so ob koncu druge svetovne vojne napadle zavezniške sile. V hrib na budimski strani so zato zgradili zaklonišča v skale, v Budafoku pa so za zaklonišča preoblikovali vinske kleti. Razkošna dvigala po vsem svetu so tesno povezana z Dachaučanom Rupertom Huberjem, ki je šolo pustil že pri 13 letih. Mlada podjetnika s furlanskega podeželja vodita oslovsko farmo za mlečno rejo. Dragocene lastnosti so osličjemu mleku pripisovali že v antičnih časih.
Vabljeni, da se tudi ob torkih prebujate z nami! Prva ura bo posvečena aktualnemu dogajanju in pregledu dnevnega tiska. Posebne svetovalne minute bodo namenjene predvsem gledalcem v zrelih letih, skrbeli bomo za (sobne) rastline ter spoznavali aktivne in energične starostnike. Vsak mesec bodo v kuharskih minutah v ospredju različne jedi, terenska ekipa pa bo potovala po Sloveniji in raziskovala zanimive zgodbe mostov. Ne zamudite oddaje Dobro jutro!
Vabljeni, da se tudi ob torkih prebujate z nami! Prva ura bo posvečena aktualnemu dogajanju in pregledu dnevnega tiska. Posebne svetovalne minute bodo namenjene predvsem gledalcem v zrelih letih, skrbeli bomo za (sobne) rastline ter spoznavali aktivne in energične starostnike. Vsak mesec bodo v kuharskih minutah v ospredju različne jedi, terenska ekipa pa bo potovala po Sloveniji in raziskovala zanimive zgodbe mostov. Ne zamudite oddaje Dobro jutro!
V oddaji Osmi dan bomo predstavili temeljno zasnovo zdravega mesta. Zdrava mesta namreč niso le tista, ki premorejo veliko zelenja in dober javni prevoz. Prostorska načrtovalka in antropologinja Louise Kielgast nam bo opisala njihov pomen ter strategije ustvarjanja zdravih skupnosti. Obiskali smo razstavo francosko-slovenskega fotografa Klavdija Slubana v ljubljanski Galeriji Jakopič. Njegova dela so temačna in poetična, navdih zanje pa med drugim išče v literaturi, nikoli v senzacionalnih dogodkih. Prežeta z intuicijo nastajajo na potovanjih z vlaki, tovornimi ladjami in peš, pa tudi denimo v zaporih za mladoletne. Ob častnem gostovanju Slovenije na knjižnem sejmu v Bologni smo se tokrat posvetili stripu. Ta že dolgo ni več nišni medij, temveč zadnji dve desetletji doživlja pravi preporod, kar je bilo opaziti tudi na sejmu. Pogledali smo še Padovo, ki obiskovalcev ne privablja le z arhitekturo in umetnostjo, temveč tudi zaradi častivredne univerze. Na njej so v minulih mesecih obnovili številne prostore in tako si je zdaj mogoče ogledati najstarejši botanični vrt na svetu, univerzitetni znanstveni muzej ter dediščino slovitega arhitekta Gioja Pontija.
V oddaji Osmi dan bomo predstavili temeljno zasnovo zdravega mesta. Zdrava mesta namreč niso le tista, ki premorejo veliko zelenja in dober javni prevoz. Prostorska načrtovalka in antropologinja Louise Kielgast nam bo opisala njihov pomen ter strategije ustvarjanja zdravih skupnosti. Obiskali smo razstavo francosko-slovenskega fotografa Klavdija Slubana v ljubljanski Galeriji Jakopič. Njegova dela so temačna in poetična, navdih zanje pa med drugim išče v literaturi, nikoli v senzacionalnih dogodkih. Prežeta z intuicijo nastajajo na potovanjih z vlaki, tovornimi ladjami in peš, pa tudi denimo v zaporih za mladoletne. Ob častnem gostovanju Slovenije na knjižnem sejmu v Bologni smo se tokrat posvetili stripu. Ta že dolgo ni več nišni medij, temveč zadnji dve desetletji doživlja pravi preporod, kar je bilo opaziti tudi na sejmu. Pogledali smo še Padovo, ki obiskovalcev ne privablja le z arhitekturo in umetnostjo, temveč tudi zaradi častivredne univerze. Na njej so v minulih mesecih obnovili številne prostore in tako si je zdaj mogoče ogledati najstarejši botanični vrt na svetu, univerzitetni znanstveni muzej ter dediščino slovitega arhitekta Gioja Pontija.
Kdaj bo Slovenija končno priznala Palestino, zakaj je tako dolgo odlašala, ali bo Italiji uslišala prošnjo za začasno prekinitev schengenskega sporazuma in zakaj ji je odleglo, ko jo je na položaju predsednika stranke SD nasledil Matjaž Han, in ne Milan Brglez, bo pojasnila zunanja ministrica Tanja Fajon. Kako vsem Evropejkam zagotoviti takšno pravico do splava, kakršno imajo Slovenke, zakaj so ženske pravice spet ogrožene in kaj bi zanje pomenil vzpon skrajne desnice, ki ga napovedujejo evropske volitve, pa bo pojasnila Nika Kovač, direktorica Inštituta 8. marec – pobudnika vseevropske kampanje Moj glas, moja izbira (My voice, my choice.)
Kdaj bo Slovenija končno priznala Palestino, zakaj je tako dolgo odlašala, ali bo Italiji uslišala prošnjo za začasno prekinitev schengenskega sporazuma in zakaj ji je odleglo, ko jo je na položaju predsednika stranke SD nasledil Matjaž Han, in ne Milan Brglez, bo pojasnila zunanja ministrica Tanja Fajon. Kako vsem Evropejkam zagotoviti takšno pravico do splava, kakršno imajo Slovenke, zakaj so ženske pravice spet ogrožene in kaj bi zanje pomenil vzpon skrajne desnice, ki ga napovedujejo evropske volitve, pa bo pojasnila Nika Kovač, direktorica Inštituta 8. marec – pobudnika vseevropske kampanje Moj glas, moja izbira (My voice, my choice.)
Življenje Mance Košir. Nad slabe odnose v službi. Nepogrešljive babiške roke. Veronika na evrovizijskem odru.
Življenje Mance Košir. Nad slabe odnose v službi. Nepogrešljive babiške roke. Veronika na evrovizijskem odru.
V tretjem ciklu oddaj Moj klasični hit je svoje najljubše klasično delo razkrila tudi publicistka, promotorka branja in prostovoljka hospica Manca Košir (1948–2024). Iskreno je spregovorila o svojem prvem stiku s klasično glasbo v otroštvu in z žarom pripovedovala o številnih pozitivnih vplivih klasične glasbe. Oddajo so ustvarjalci posneli v ljubljanskem parku Tivoli. Scenarist in urednik oddaje Daniel Celarec, režija Aleksander Šmuc, mojster montaže Andrej Modic, direktor fotografije Uroš Hočevar.
V tretjem ciklu oddaj Moj klasični hit je svoje najljubše klasično delo razkrila tudi publicistka, promotorka branja in prostovoljka hospica Manca Košir (1948–2024). Iskreno je spregovorila o svojem prvem stiku s klasično glasbo v otroštvu in z žarom pripovedovala o številnih pozitivnih vplivih klasične glasbe. Oddajo so ustvarjalci posneli v ljubljanskem parku Tivoli. Scenarist in urednik oddaje Daniel Celarec, režija Aleksander Šmuc, mojster montaže Andrej Modic, direktor fotografije Uroš Hočevar.
Začnite teden z oddajo Dobro jutro in s pozitivno Ano Tavčar! Po pregledu dnevnega tiska in aktualnega dogajanja vam še pred osmo svetujemo glede najrazličnejših tematik. Druga ura oddaje je posvečena zdravju, povabimo vas tudi v domačo lekarno. Ob ponedeljkih boste spoznavali še navdihujoče osebne zgodbe, lahko boste prisluhnili astrološkim nasvetom, v rubriki Za dušo pa bomo razkrivali, kaj vse nas lahko pomiri in nam da energijo ter zagon za vsakdanje izzive in skok v nov teden.
Začnite teden z oddajo Dobro jutro in s pozitivno Ano Tavčar! Po pregledu dnevnega tiska in aktualnega dogajanja vam še pred osmo svetujemo glede najrazličnejših tematik. Druga ura oddaje je posvečena zdravju, povabimo vas tudi v domačo lekarno. Ob ponedeljkih boste spoznavali še navdihujoče osebne zgodbe, lahko boste prisluhnili astrološkim nasvetom, v rubriki Za dušo pa bomo razkrivali, kaj vse nas lahko pomiri in nam da energijo ter zagon za vsakdanje izzive in skok v nov teden.
Tokratna gostja voditelja dr. Jožeta Možine bo gospa Romana Bider, ustanoviteljica pobude Vseposvojitev in soorganizatorka dneva spomina na žrtve komunizma, ki v slovenski prostor vrača humanost in sočutje do vseh žrtev, brez razlik. Vseposvojitev deluje na spletni platformi – izmed 100.000 žrtev druge svetovne vojne na ozemlju Slovenije lahko prostovoljci simbolično posvojijo katerokoli žrtev ene ali druge strani ter tako ohranjajo spomin na osebo in jo varujejo pred pozabo. Vsakdo, ki obišče spletno stran pobude, lahko prižge virtualno svečko kateri od žrtev. Romana Bider poudarja, da želijo varuhi spomina s to pobudo prispevati k razvijanju sočutja do mrtvih in živih, kar je nujno za narodovo spravo. Velika želja je celjenje ran preteklosti, kar je hkrati naložba za današnji čas in za prihodnost.
Tokratna gostja voditelja dr. Jožeta Možine bo gospa Romana Bider, ustanoviteljica pobude Vseposvojitev in soorganizatorka dneva spomina na žrtve komunizma, ki v slovenski prostor vrača humanost in sočutje do vseh žrtev, brez razlik. Vseposvojitev deluje na spletni platformi – izmed 100.000 žrtev druge svetovne vojne na ozemlju Slovenije lahko prostovoljci simbolično posvojijo katerokoli žrtev ene ali druge strani ter tako ohranjajo spomin na osebo in jo varujejo pred pozabo. Vsakdo, ki obišče spletno stran pobude, lahko prižge virtualno svečko kateri od žrtev. Romana Bider poudarja, da želijo varuhi spomina s to pobudo prispevati k razvijanju sočutja do mrtvih in živih, kar je nujno za narodovo spravo. Velika želja je celjenje ran preteklosti, kar je hkrati naložba za današnji čas in za prihodnost.
Redna tedenska oddaja Zunanjepolitične redakcije, ki gledalcu ponuja pregled dogajanj po svetu v politiki, gospodarstvu in kulturi, ustvarjajo pa jo novinarke in novinarji Zunanjepolitične redakcije. Zrcalo vedno zrcali podobo sveta: tragično, veselo, zabavno.
Redna tedenska oddaja Zunanjepolitične redakcije, ki gledalcu ponuja pregled dogajanj po svetu v politiki, gospodarstvu in kulturi, ustvarjajo pa jo novinarke in novinarji Zunanjepolitične redakcije. Zrcalo vedno zrcali podobo sveta: tragično, veselo, zabavno.
Bernarda in Jože gostita Nedo Rusjan Bric, režiserko in scenaristko državne proslave ob 20-letnici vstopa Slovenije v Evropsko unijo. Pred glasbenim tekmovanjem za Pesem Evrovizije prihajata v goste pevka Maja Keuc, ki je na tem tekmovanju že nastopila, ter Lorella Flego, ki bo med prenosom sporočila glasove slovenske žirije. V oddajo se preko video povezave oglasi tudi naša letošnja predstavnica Raiven. V zabavnih igrah se tokrat pomerita igralca Uroš Smolej in Rok Matek, ki skupaj nastopata v gledališki komediji Trio Pupe. Na glasbenem odru se predstavljajo člani skupine Booom! in Maja Keuc.
Bernarda in Jože gostita Nedo Rusjan Bric, režiserko in scenaristko državne proslave ob 20-letnici vstopa Slovenije v Evropsko unijo. Pred glasbenim tekmovanjem za Pesem Evrovizije prihajata v goste pevka Maja Keuc, ki je na tem tekmovanju že nastopila, ter Lorella Flego, ki bo med prenosom sporočila glasove slovenske žirije. V oddajo se preko video povezave oglasi tudi naša letošnja predstavnica Raiven. V zabavnih igrah se tokrat pomerita igralca Uroš Smolej in Rok Matek, ki skupaj nastopata v gledališki komediji Trio Pupe. Na glasbenem odru se predstavljajo člani skupine Booom! in Maja Keuc.
Zaslužni prof. dr. Franc Lobnik je znanstvenik, ki je svoje življenjsko delo posvetil pedologiji. Je ustanovitelj Centra za proučevanje tal in varstva okolja, njegova bibliografija šteje več kot 820 objavljenih enot. Dejan Horvat je že dvajset let duhovnik v Gornjih Petrovcih in Markovcih na Goričkem. Ob poklicnem delu je zelo povezan tudi z naravo, ki jo s trudom in predanostjo obdeluje. Pred zaraščanjem rešuje okoli 100 ha kmetijskih površin, redi konje, krave dojilje, vzorno skrbi za župnijski gozd in čebelari. Predstavljamo še sodobno rejo perutnine na kmetiji Rodošek v Desencih.
Zaslužni prof. dr. Franc Lobnik je znanstvenik, ki je svoje življenjsko delo posvetil pedologiji. Je ustanovitelj Centra za proučevanje tal in varstva okolja, njegova bibliografija šteje več kot 820 objavljenih enot. Dejan Horvat je že dvajset let duhovnik v Gornjih Petrovcih in Markovcih na Goričkem. Ob poklicnem delu je zelo povezan tudi z naravo, ki jo s trudom in predanostjo obdeluje. Pred zaraščanjem rešuje okoli 100 ha kmetijskih površin, redi konje, krave dojilje, vzorno skrbi za župnijski gozd in čebelari. Predstavljamo še sodobno rejo perutnine na kmetiji Rodošek v Desencih.
V tokratni posebni oddaji Kaj dogaja? vas vabimo, da za trenutek pozabite na slabe novice, neprijetne resnice in stare vice ter se prepustite glasbi. Glasbi, ki jo za vas že 11. sezono ustvarja duet Mala terasa s prijatelji in številnimi znanimi gosti in gostjami. Legendarne slovenske glasbene uspešnice z novimi, aktualnimi in zabavnimi besedili Igorja Bračiča zaživijo na novo v številnih odličnih glasbenih imitacijah Tilna Artača, ki nam pokaže tudi, kako bi se kot pevci znašli znani politični obrazi. Leopold I., Nuška Drašček, Raiven, Bojan Cvetjičanin, Klemen Slakonja in drugi se pridružijo ekipi ter poskrbijo za zanimiv in nostalgičen glasbeni pregled preteklih sezon.
V tokratni posebni oddaji Kaj dogaja? vas vabimo, da za trenutek pozabite na slabe novice, neprijetne resnice in stare vice ter se prepustite glasbi. Glasbi, ki jo za vas že 11. sezono ustvarja duet Mala terasa s prijatelji in številnimi znanimi gosti in gostjami. Legendarne slovenske glasbene uspešnice z novimi, aktualnimi in zabavnimi besedili Igorja Bračiča zaživijo na novo v številnih odličnih glasbenih imitacijah Tilna Artača, ki nam pokaže tudi, kako bi se kot pevci znašli znani politični obrazi. Leopold I., Nuška Drašček, Raiven, Bojan Cvetjičanin, Klemen Slakonja in drugi se pridružijo ekipi ter poskrbijo za zanimiv in nostalgičen glasbeni pregled preteklih sezon.
V evrovizijsko obarvanem Jokerju se bo pomerila kemijska analitičarka Špela Velikonja Bolta iz Medvod. Rada kuha za posebne priložnosti, sodeluje v župnijskem pastoralnem svetu in poje v pevskem zboru. Z možem veliko kolesarita in veslata. Na pomoč pri izzivu v Jokerju je povabila svojo sestrično Mojco Velikonja. Na krajši obisk v studio bo prišla tudi Raiven, naša letošnja predstavnica na Pesmi Evrovizije in nam zaupala svoje občutke pred velikim dogodkom.
V evrovizijsko obarvanem Jokerju se bo pomerila kemijska analitičarka Špela Velikonja Bolta iz Medvod. Rada kuha za posebne priložnosti, sodeluje v župnijskem pastoralnem svetu in poje v pevskem zboru. Z možem veliko kolesarita in veslata. Na pomoč pri izzivu v Jokerju je povabila svojo sestrično Mojco Velikonja. Na krajši obisk v studio bo prišla tudi Raiven, naša letošnja predstavnica na Pesmi Evrovizije in nam zaupala svoje občutke pred velikim dogodkom.
UTRIP je oddaja Informativnega programa z najdaljšo tradicijo. Nastala je leta 1988, kot redni tedenski pregled notranjepolitičnih, gospodarskih, družbenih in kulturnih dogodkov v državi, ki je bila takrat še Jugoslavija. V oddajo so si utirala pot alternativna politična razmišljanja, informacije in slikovni materiali, ki v drugih oddajah takratnega Informativnega programa še niso uspeli ugledati luči sveta. UTRIP, ki je zdaj že polnoleten, si je postopno izboril prostor izrazito avtorske oddaje in subjektivnega pogleda na najpomembnejše dogodke minulega tedna. Ustvarjalci imajo pri pripravi oddaje kar največjo ustvarjalno svobode.
UTRIP je oddaja Informativnega programa z najdaljšo tradicijo. Nastala je leta 1988, kot redni tedenski pregled notranjepolitičnih, gospodarskih, družbenih in kulturnih dogodkov v državi, ki je bila takrat še Jugoslavija. V oddajo so si utirala pot alternativna politična razmišljanja, informacije in slikovni materiali, ki v drugih oddajah takratnega Informativnega programa še niso uspeli ugledati luči sveta. UTRIP, ki je zdaj že polnoleten, si je postopno izboril prostor izrazito avtorske oddaje in subjektivnega pogleda na najpomembnejše dogodke minulega tedna. Ustvarjalci imajo pri pripravi oddaje kar največjo ustvarjalno svobode.
Staranje je del življenja, ki samo po sebi ne pomeni nič slabega. Težave staranja niso gube in celo bolezni ne, temveč negativne konotacije, ki mu jih kot družba pripisujemo. Intenzivno pa o staranju in starosti razmišljajo znanstveniki. Kaj je staranje? Zakaj in kako se staramo? Se vsi staramo enako hitro? O biologiji staranja se bomo pogovarjali z znanstvenico in raziskovalko prof. dr. Tamaro Lah Turnšek. Časa ne moremo ustaviti, lahko pa popravimo nekatere sledi, ki jih ta pušča na našem obrazu in telesu. V želji, da bi ugajali idealom lepote današnjega digitaliziranega in globaliziranega sveta, se čedalje več posameznikov in posameznic odloča za estetske posege, zato smo se odpravili na obisk k plastičnemu kirurgu dr. Urošu Ahčanu. Svoj pogled na staranje so z nami delile tudi igralka Zvezdana Mlakar, fotografinja za ženske Martina Zaletel in fotomodel Ineza Sotler. Nina Cijan nam bo v rubriki Ah, ta splet! s Tinetom Lisjakom predstavila, kako si s sodobno tehnologijo na fotografijah lahko ustvarimo boljši in mlajši videz. O socialnih, psiholoških in kulturnih vidikih starosti pa bosta spregovorila sociologa dveh generacij, dr. Maca Jogan in dr. Otto Gerdina.
Staranje je del življenja, ki samo po sebi ne pomeni nič slabega. Težave staranja niso gube in celo bolezni ne, temveč negativne konotacije, ki mu jih kot družba pripisujemo. Intenzivno pa o staranju in starosti razmišljajo znanstveniki. Kaj je staranje? Zakaj in kako se staramo? Se vsi staramo enako hitro? O biologiji staranja se bomo pogovarjali z znanstvenico in raziskovalko prof. dr. Tamaro Lah Turnšek. Časa ne moremo ustaviti, lahko pa popravimo nekatere sledi, ki jih ta pušča na našem obrazu in telesu. V želji, da bi ugajali idealom lepote današnjega digitaliziranega in globaliziranega sveta, se čedalje več posameznikov in posameznic odloča za estetske posege, zato smo se odpravili na obisk k plastičnemu kirurgu dr. Urošu Ahčanu. Svoj pogled na staranje so z nami delile tudi igralka Zvezdana Mlakar, fotografinja za ženske Martina Zaletel in fotomodel Ineza Sotler. Nina Cijan nam bo v rubriki Ah, ta splet! s Tinetom Lisjakom predstavila, kako si s sodobno tehnologijo na fotografijah lahko ustvarimo boljši in mlajši videz. O socialnih, psiholoških in kulturnih vidikih starosti pa bosta spregovorila sociologa dveh generacij, dr. Maca Jogan in dr. Otto Gerdina.