Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Oddaja, ki želi poslušalcem polepšati nedeljsko dopoldne in jih informirati o novostih na slovenski narodno-zabavni sceni.
Oddaja, ki želi poslušalcem polepšati nedeljsko dopoldne in jih informirati o novostih na slovenski narodno-zabavni sceni.
Lani so dosegli rekordni obseg poslovanja, več kot 1,3 milijarde evrov. Povečali so tudi število komitentov in obseg posojil. Osnovno vodilo ostaja skupno dobro. Banka je uspela ohraniti avtonomijo in zadružno obliko delovanja. V oddaji tudi o tem: - Letna inflacija v Sloveniji 3 odstotna. - Zveza paraplegikov se je priključila evropskemu projektu o duševnem zdravju invalidov. - V Novi Gorici se začenja Festival mladinske kulture 2024 Vizije
Lani so dosegli rekordni obseg poslovanja, več kot 1,3 milijarde evrov. Povečali so tudi število komitentov in obseg posojil. Osnovno vodilo ostaja skupno dobro. Banka je uspela ohraniti avtonomijo in zadružno obliko delovanja. V oddaji tudi o tem: - Letna inflacija v Sloveniji 3 odstotna. - Zveza paraplegikov se je priključila evropskemu projektu o duševnem zdravju invalidov. - V Novi Gorici se začenja Festival mladinske kulture 2024 Vizije
Največje politično zborovanje Slovencev v 19. stoletju Lavoslava Turk in “Pesem šolske sestre” Baritonist Vekoslav Janko – ljubljenec opernega občinstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Največje politično zborovanje Slovencev v 19. stoletju Lavoslava Turk in “Pesem šolske sestre” Baritonist Vekoslav Janko – ljubljenec opernega občinstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
V zadnjih tednih ameriške medije polnijo vesti o študentskih protestih v podporo Palestini, ki so zajeli več deset ameriških univerz. V volilnem letu, ki letos čaka ameriške državljane, bo, kot kaže, odziv na dogajanje v Gazi ena tistih tem, ki bo pri volivcih prevesila tehtnico. O odmevnosti izjave svetovalca za nacionalno varnost, v kateri je zanikal genocid v Gazi, ter o pomoči Ukrajini, sojenju nekdanjemu predsedniku Trumpu in priseljenski zakonodaji z našim dopisnikom Andrejem Stoparjem.
V zadnjih tednih ameriške medije polnijo vesti o študentskih protestih v podporo Palestini, ki so zajeli več deset ameriških univerz. V volilnem letu, ki letos čaka ameriške državljane, bo, kot kaže, odziv na dogajanje v Gazi ena tistih tem, ki bo pri volivcih prevesila tehtnico. O odmevnosti izjave svetovalca za nacionalno varnost, v kateri je zanikal genocid v Gazi, ter o pomoči Ukrajini, sojenju nekdanjemu predsedniku Trumpu in priseljenski zakonodaji z našim dopisnikom Andrejem Stoparjem.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Foto: MMC RTVSLO
Foto: MMC RTVSLO
Pri Zvezi bibliotekarskih društev Slovenije so v sodelovanju s Sekcijo za potujoče knjižnice ob 50-letnici Potujoče knjižnice Ljubljana pripravili Festival in strokovno posvetovanje potujočih knjižnic. V središču Ljubljane je bilo včeraj na ogled 18 polno opremljenih vozil potujočih knjižnic iz Slovenije, Hrvaške, Madžarske in Bolgarije, v Knjižnici Otona Župančiča pa ob tem še danes poteka 22. mednarodno strokovno posvetovanje potujočih knjižnic, ki z izmenjavo znanj ter izkušenj odpira vsebine o pomenu potujočih knjižnic v sodobni družbi in o možnostih njihovega nadaljnjega razvoja. Več Tadeja Bizilj.
Pri Zvezi bibliotekarskih društev Slovenije so v sodelovanju s Sekcijo za potujoče knjižnice ob 50-letnici Potujoče knjižnice Ljubljana pripravili Festival in strokovno posvetovanje potujočih knjižnic. V središču Ljubljane je bilo včeraj na ogled 18 polno opremljenih vozil potujočih knjižnic iz Slovenije, Hrvaške, Madžarske in Bolgarije, v Knjižnici Otona Župančiča pa ob tem še danes poteka 22. mednarodno strokovno posvetovanje potujočih knjižnic, ki z izmenjavo znanj ter izkušenj odpira vsebine o pomenu potujočih knjižnic v sodobni družbi in o možnostih njihovega nadaljnjega razvoja. Več Tadeja Bizilj.
Kultura zdravi - umetnost lajša
Med številnimi dogodki, ki v teh dneh nagovarjajo ljubitelje kulture v Mariboru, izpostavljamo nocojšnje odprtje mednarodne razstave sodobne umetnosti Oči v skali pod okriljem trienala EKO 9 v Umetnostni galeriji, premierno uprizoritev Puccinijeve opere Tosca, pomen praznovanja jutrišnjega mednarodnega dneva muzejev in prihajajoči literarni festival Slovenski dnevi knjige.
Med številnimi dogodki, ki v teh dneh nagovarjajo ljubitelje kulture v Mariboru, izpostavljamo nocojšnje odprtje mednarodne razstave sodobne umetnosti Oči v skali pod okriljem trienala EKO 9 v Umetnostni galeriji, premierno uprizoritev Puccinijeve opere Tosca, pomen praznovanja jutrišnjega mednarodnega dneva muzejev in prihajajoči literarni festival Slovenski dnevi knjige.
Gostja 27. epizode Srce bije za posel, je predsednica uprave in izvršna direktorica družbe Medex Group Aleša Mižigoj. Kot zgled komunikacije, učinkovitega dela in sodelovanja izpostavi čebeljo skupnost. Medex je družinsko podjetje, ki ga je sogovornica leta 2001 prevzela po očetu. Ob tem doda, da je bil pri tem najpomembnejši prenos vrednot: poštenosti in odgovornosti.
Gostja 27. epizode Srce bije za posel, je predsednica uprave in izvršna direktorica družbe Medex Group Aleša Mižigoj. Kot zgled komunikacije, učinkovitega dela in sodelovanja izpostavi čebeljo skupnost. Medex je družinsko podjetje, ki ga je sogovornica leta 2001 prevzela po očetu. Ob tem doda, da je bil pri tem najpomembnejši prenos vrednot: poštenosti in odgovornosti.
V oddaji praznične Binkoštne nedelje bo naš gost upokojeni mariborski nadškof metropolit dr.Marjan Turnšek. Govorili bomo o Svetem duhu kot tretji božji Osebi, ki tako zelo opredeljuje polnino odnosov med Bogom in človekom v srcu slehernega iskreno verujočega kristjana.
V oddaji praznične Binkoštne nedelje bo naš gost upokojeni mariborski nadškof metropolit dr.Marjan Turnšek. Govorili bomo o Svetem duhu kot tretji božji Osebi, ki tako zelo opredeljuje polnino odnosov med Bogom in človekom v srcu slehernega iskreno verujočega kristjana.
Vsak si lahko ustvari čudovit vrt, pravi Jožica Golob Klančič, ki bo tokratna gostja oddaje Odprti za srečanja. Ljubezen do narave so ji vcepili starši, skupaj z možem pa sta pod robom Trnovskega gozda ustvarila svojo vrtnarijo s trajnicami. To so vse zelnate rastline, ki v naši klimi preživijo na prostem več kot tri leta. Vrtnarijo danes vodi njena hčerka, sama pa rada poudari, da nam v našem stresnem življenju prav pride sprostitev ob rastlinah, ki so sposobne tudi počakati, da si bomo zanje vzeli čas. Jožico Golob Klančič je obiskala Eva Furlan.
Vsak si lahko ustvari čudovit vrt, pravi Jožica Golob Klančič, ki bo tokratna gostja oddaje Odprti za srečanja. Ljubezen do narave so ji vcepili starši, skupaj z možem pa sta pod robom Trnovskega gozda ustvarila svojo vrtnarijo s trajnicami. To so vse zelnate rastline, ki v naši klimi preživijo na prostem več kot tri leta. Vrtnarijo danes vodi njena hčerka, sama pa rada poudari, da nam v našem stresnem življenju prav pride sprostitev ob rastlinah, ki so sposobne tudi počakati, da si bomo zanje vzeli čas. Jožico Golob Klančič je obiskala Eva Furlan.
Med 23. in 26. majem 2024 bo potekal 40. festival Druga godba. Glasbeni urednik Jane Weber in voditelj Rok Valenčič v studiu Prvega programa gostita direktorja festivala, Bogdana Benigarja.
Med 23. in 26. majem 2024 bo potekal 40. festival Druga godba. Glasbeni urednik Jane Weber in voditelj Rok Valenčič v studiu Prvega programa gostita direktorja festivala, Bogdana Benigarja.
Muzej krščanstva na Slovenskem gosti mednarodno razstavo iz Portugalske z naslovom Simbolika rastlin v Svetem pismu in drugih svetih knjigah. Kakšna simbolna sporočila imajo drevesa, sončnice, nekatere cvetlice, sadna drevesa, na primer granatno jabolko, za kristjane, muslimane in jude? Koordinatorica razstave dr. Dijana Pita da Costa: »Rastline ne poznajo meja, ne verskih in ne političnih meja; nas povezujejo na različne načine.«
Muzej krščanstva na Slovenskem gosti mednarodno razstavo iz Portugalske z naslovom Simbolika rastlin v Svetem pismu in drugih svetih knjigah. Kakšna simbolna sporočila imajo drevesa, sončnice, nekatere cvetlice, sadna drevesa, na primer granatno jabolko, za kristjane, muslimane in jude? Koordinatorica razstave dr. Dijana Pita da Costa: »Rastline ne poznajo meja, ne verskih in ne političnih meja; nas povezujejo na različne načine.«
V tokratni epizodi oddaje Radio Ga Ga - Nova generacija nam bosta Slavko Bobovnik in Uroš Slak, skupaj s strokovnimi komentatorji in Martinom Strelom, predstavila vseh enajst strank, ki kandidirajo na letošnjih evropskih volitvah. Iz sedežev strank se bodo javljali Marcel Štefančič, Vesna Milek, Bojan Požar in mnogi drugi, ki bodo gostili vse prvake slovenske politike in tudi Branka Grimsa, seveda pa ne bodo manjkale politične astrološke napovedi vedeževalca Blaža. Znane slovenske glasbenike smo ujeli med debato o nošenju kril, v Cankarjevem domu bomo s Borutom Pahorjem zamenjevali "Knjige za Cash", pa seveda promet s Kanglerjem in Rožmarinom in še kom, vse to v petek ob 10h na Prvem programu Radia Slovenija.
V tokratni epizodi oddaje Radio Ga Ga - Nova generacija nam bosta Slavko Bobovnik in Uroš Slak, skupaj s strokovnimi komentatorji in Martinom Strelom, predstavila vseh enajst strank, ki kandidirajo na letošnjih evropskih volitvah. Iz sedežev strank se bodo javljali Marcel Štefančič, Vesna Milek, Bojan Požar in mnogi drugi, ki bodo gostili vse prvake slovenske politike in tudi Branka Grimsa, seveda pa ne bodo manjkale politične astrološke napovedi vedeževalca Blaža. Znane slovenske glasbenike smo ujeli med debato o nošenju kril, v Cankarjevem domu bomo s Borutom Pahorjem zamenjevali "Knjige za Cash", pa seveda promet s Kanglerjem in Rožmarinom in še kom, vse to v petek ob 10h na Prvem programu Radia Slovenija.
Na prelomu stoletij, s pojavom tako imenovanega glasbenega impresionizma, ko se francoska glasba dokončno otrese vplivov nemške, so francoski skladatelji ustvarili nekatere izjemne simfonične mojstrovine. V peti oddaji predvajamo glasbo Henrija Sagueta.
Na prelomu stoletij, s pojavom tako imenovanega glasbenega impresionizma, ko se francoska glasba dokončno otrese vplivov nemške, so francoski skladatelji ustvarili nekatere izjemne simfonične mojstrovine. V peti oddaji predvajamo glasbo Henrija Sagueta.
Ersilija Jagičič je z nami delila spomin na oblikovanje oddaje Glasba po željah. Spominjamo se tudi prizadevanj nekdanjega predsednika države Janeza Drnovška za orhanitev slovenske obale.
Ersilija Jagičič je z nami delila spomin na oblikovanje oddaje Glasba po željah. Spominjamo se tudi prizadevanj nekdanjega predsednika države Janeza Drnovška za orhanitev slovenske obale.
Predlogi so bili: Ibrahim Maalouf - Fly with me Jazoo - Red mic (Rdeč mikrofon) Frank Sinatra - Fly me to the moon Zmagovalna skladba je Frank Sinatra - Fly me to the moon
Predlogi so bili: Ibrahim Maalouf - Fly with me Jazoo - Red mic (Rdeč mikrofon) Frank Sinatra - Fly me to the moon Zmagovalna skladba je Frank Sinatra - Fly me to the moon
Z oddajo Malo naokrog smo se pomudili v Fotohiši Pelikan v Celju, ki je svoje – z občutkom prenovljene - prostore odprla 25. aprila letos. Prenova je potekala pod okriljem Muzeja novejše zgodovine Celje, v njej pa si lahko obiskovalci v avtentičnem okolju ogledajo zgodovino fotografske dediščine 20. stoletja. Pogovarjali smo se z dr. Tončkom Kregarjem, direktorjem Muzeja novejše zgodovine Celje in sodelavko, umetnostno zgodovinarko Urško Todosovsko Šmajdek.
Z oddajo Malo naokrog smo se pomudili v Fotohiši Pelikan v Celju, ki je svoje – z občutkom prenovljene - prostore odprla 25. aprila letos. Prenova je potekala pod okriljem Muzeja novejše zgodovine Celje, v njej pa si lahko obiskovalci v avtentičnem okolju ogledajo zgodovino fotografske dediščine 20. stoletja. Pogovarjali smo se z dr. Tončkom Kregarjem, direktorjem Muzeja novejše zgodovine Celje in sodelavko, umetnostno zgodovinarko Urško Todosovsko Šmajdek.
Na evropskem prvenstvu v slalomu na divjih vodah v Tacnu so se najprej pomerili tekmovalci v krosu, kajakaši in kanuisti bodo boje s kvalifikacijami začeli jutri. Slovenske odbojkarice pa nastope v zlati ligi narodov začenjajo v Estoniji, kjer bodo prve nasprotnice gostiteljice turnirja.
Na evropskem prvenstvu v slalomu na divjih vodah v Tacnu so se najprej pomerili tekmovalci v krosu, kajakaši in kanuisti bodo boje s kvalifikacijami začeli jutri. Slovenske odbojkarice pa nastope v zlati ligi narodov začenjajo v Estoniji, kjer bodo prve nasprotnice gostiteljice turnirja.
Ko opremljamo bivalne prostore, moramo najprej pomisliti na to, kako živimo in v kakšnem prostoru se bomo dobro počutili. Prostornost in svetloba sta elementa, ki sta pri zagotavljanju dobrega počutja bistvena. Kako torej osvetliti prostor glede na njegovo rabo in namen? Kako doseči učinek prostornosti v manjših prostorih? Kako ob vsem tem še vedno poskrbeti za funkcionalnost bivalnih prostorov? O tem bo govor v petkovem Svetovalnem servisu, naša gostja bo arhitektka Urša Kres.
Ko opremljamo bivalne prostore, moramo najprej pomisliti na to, kako živimo in v kakšnem prostoru se bomo dobro počutili. Prostornost in svetloba sta elementa, ki sta pri zagotavljanju dobrega počutja bistvena. Kako torej osvetliti prostor glede na njegovo rabo in namen? Kako doseči učinek prostornosti v manjših prostorih? Kako ob vsem tem še vedno poskrbeti za funkcionalnost bivalnih prostorov? O tem bo govor v petkovem Svetovalnem servisu, naša gostja bo arhitektka Urša Kres.
Slovenski sodnik pri Evropskem sodišču za človekove pravice doktor Marko Bošnjak bo s 1. julijem prevzel predsedovanje temu sodišču. Gre za najvišjo funkcijo v sistemu evropskega varstva človekovih pravic, za veliko čast za sodnika Bošnjaka in za Slovenijo. Še sveža je včerajšnja odločitev sodišča v tožbi slovenskih ribičev, ki prejemajo kazni s strani Hrvaške za ribolov v Piranskem zalivu. S sodnikom Bošnjakom smo pokomentirali tudi odmevno zadržanje pošiljanja prosilcev za azil iz Velike Britanije v Ruando ter ocenili stanje človekovih pravic v Evropi in Sloveniji. Naša država namreč redno izgublja postopke pred sodiščem.
Slovenski sodnik pri Evropskem sodišču za človekove pravice doktor Marko Bošnjak bo s 1. julijem prevzel predsedovanje temu sodišču. Gre za najvišjo funkcijo v sistemu evropskega varstva človekovih pravic, za veliko čast za sodnika Bošnjaka in za Slovenijo. Še sveža je včerajšnja odločitev sodišča v tožbi slovenskih ribičev, ki prejemajo kazni s strani Hrvaške za ribolov v Piranskem zalivu. S sodnikom Bošnjakom smo pokomentirali tudi odmevno zadržanje pošiljanja prosilcev za azil iz Velike Britanije v Ruando ter ocenili stanje človekovih pravic v Evropi in Sloveniji. Naša država namreč redno izgublja postopke pred sodiščem.
Jutranja poročila Radia Maribor
Aktualne jutranje informacije za Štajersko in širše
Aktualne jutranje informacije za Štajersko in širše
V najobsežnejšem delu Glasbene jutranjice se posvečamo Ferdinandu de' Medici. V glasbenozgodovinskih knjigah se njegovo ime pogosto pojavlja, saj je bil sam odličen glasbenik in tudi mecen številnim umetnikom, tako likovnim, literarnim kot tudi glasbenim. V Firence je privabil vrhunske glasbenike in tako je mesto postalo pomembno glasbeno središče. DOMENICO SCARLATTI: SONATA V G-DURU, L. 349, SONATA V B-DURU, L. 396, SONATA V G-DURU, L. 387 Klavir: DUBRAVKA TOMŠIČ ALESSANDRO SCARLATTI: FILLI CHE ESPRIME LA SUA FEDE A FILENO Mezzosopran: BARBARA KOZELJ in Ansambel MUSICA CUBICULARIS v sestavi: kljunasta flavta: STEFAN TEMMINGH, violina: ŽIGA FAGANEL, violina: BOŽENA ANGELOVA, violončelo: DOMEN MARINČIČ, čembalo: TOMAŽ SEVŠEK GIOVANNI LEGRENZI: SONATA SESTA A 4 VIOLE DA GAMBA O COME PIACE Ansambel MUSICA CUBICULARIS: viola da gamba: DOMEN MARINČIČ, CHRISTOPH PRENDL, CHRISTOPH URBANETZ, CRISTIANO CONTADIN GIACOMO ANTONIO PERTI: DIXIT DOMINUS ZBOR COLOR TEMPORIS, BAROČNI ORKESTER IZ BOLOGNE, dirigent: PAOLO FALDI BENEDETTO GIACOMO MARCELLO: SONATA V G-MOLU Orgle: CHRISTOPHER STEMBRIDGE GIUSEPPE MARIA ORLANDINI: O. DEL MIO CARO SPOSO...QUANTO BELLO AG'OCCHI MIEI (Drama per musica Adelaide) Mezzosopran: ANN HALLENBERG, orkester IL POMO D'ORO, dirigent: STEFANO MONTANARI BERNARDO PASQUINI: SONATA V D-MOLU Kitara: GREGA AVSENIK in TOMAŽ RAJTERIČ GEORG FRIEDRICH HÄNDEL: UVERTURA K OPERI ARMINIO Skupina: ARMONIA ATENEA, dirigent: GEORGE PETROU ARCANGELO CORELLI: CONCERTO GROSSO V C-DURU, OP. 6, ŠT. 10 ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE, dirigent: GEORGE PEHLIVANIAN, koncertni mojster: JANEZ PODLESEK ANTONIO VIVALDI: L'ESTRO ARMONICO ŠT. 1, OP. 3 V D-DURU, RV 549 Ansambel I MUSICI; solisti na violini: PINA CARMIRELLI, CLAUDIO BUCCARELLA, PASQUALE PELLEGRINO, ANNA MARIA COTOGNI
V najobsežnejšem delu Glasbene jutranjice se posvečamo Ferdinandu de' Medici. V glasbenozgodovinskih knjigah se njegovo ime pogosto pojavlja, saj je bil sam odličen glasbenik in tudi mecen številnim umetnikom, tako likovnim, literarnim kot tudi glasbenim. V Firence je privabil vrhunske glasbenike in tako je mesto postalo pomembno glasbeno središče. DOMENICO SCARLATTI: SONATA V G-DURU, L. 349, SONATA V B-DURU, L. 396, SONATA V G-DURU, L. 387 Klavir: DUBRAVKA TOMŠIČ ALESSANDRO SCARLATTI: FILLI CHE ESPRIME LA SUA FEDE A FILENO Mezzosopran: BARBARA KOZELJ in Ansambel MUSICA CUBICULARIS v sestavi: kljunasta flavta: STEFAN TEMMINGH, violina: ŽIGA FAGANEL, violina: BOŽENA ANGELOVA, violončelo: DOMEN MARINČIČ, čembalo: TOMAŽ SEVŠEK GIOVANNI LEGRENZI: SONATA SESTA A 4 VIOLE DA GAMBA O COME PIACE Ansambel MUSICA CUBICULARIS: viola da gamba: DOMEN MARINČIČ, CHRISTOPH PRENDL, CHRISTOPH URBANETZ, CRISTIANO CONTADIN GIACOMO ANTONIO PERTI: DIXIT DOMINUS ZBOR COLOR TEMPORIS, BAROČNI ORKESTER IZ BOLOGNE, dirigent: PAOLO FALDI BENEDETTO GIACOMO MARCELLO: SONATA V G-MOLU Orgle: CHRISTOPHER STEMBRIDGE GIUSEPPE MARIA ORLANDINI: O. DEL MIO CARO SPOSO...QUANTO BELLO AG'OCCHI MIEI (Drama per musica Adelaide) Mezzosopran: ANN HALLENBERG, orkester IL POMO D'ORO, dirigent: STEFANO MONTANARI BERNARDO PASQUINI: SONATA V D-MOLU Kitara: GREGA AVSENIK in TOMAŽ RAJTERIČ GEORG FRIEDRICH HÄNDEL: UVERTURA K OPERI ARMINIO Skupina: ARMONIA ATENEA, dirigent: GEORGE PETROU ARCANGELO CORELLI: CONCERTO GROSSO V C-DURU, OP. 6, ŠT. 10 ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE, dirigent: GEORGE PEHLIVANIAN, koncertni mojster: JANEZ PODLESEK ANTONIO VIVALDI: L'ESTRO ARMONICO ŠT. 1, OP. 3 V D-DURU, RV 549 Ansambel I MUSICI; solisti na violini: PINA CARMIRELLI, CLAUDIO BUCCARELLA, PASQUALE PELLEGRINO, ANNA MARIA COTOGNI
Več kot 72 tisoč jih je že odkritih, vsako leto pa najdejo kakšnega novega, ki še ni bil registriran. Le koliko jih še je? Govorimo o edinstvenem primeru kulturne dediščine v Evropi, o stečkih. Stečki so kamniti srednjeveški nagrobniki iz časa med 12. in 16. stoletjem, ki jih najdemo predvsem v Bosni in Hercegovini, pa tudi na Hrvaškem, v Črni gori in Srbiji. Ti spomeniki poznosrednjeveške pluralne družbe zahodnega Balkana imajo različne oblike, skoraj 10 odstotkov jih je okrašenih z raznimi motivi, kot so človeške figure, živali, križi.
Več kot 72 tisoč jih je že odkritih, vsako leto pa najdejo kakšnega novega, ki še ni bil registriran. Le koliko jih še je? Govorimo o edinstvenem primeru kulturne dediščine v Evropi, o stečkih. Stečki so kamniti srednjeveški nagrobniki iz časa med 12. in 16. stoletjem, ki jih najdemo predvsem v Bosni in Hercegovini, pa tudi na Hrvaškem, v Črni gori in Srbiji. Ti spomeniki poznosrednjeveške pluralne družbe zahodnega Balkana imajo različne oblike, skoraj 10 odstotkov jih je okrašenih z raznimi motivi, kot so človeške figure, živali, križi.
*je angleški prevod naslova kultnega slovenskega filma Sreča na vrvici. Kakšni pa so prevodi slovenskih podnapisov v serijah in filmih? Kaj vas pri njih zmoti? Jezikanje se teme loteva ob pomoči Jerce Kos, prevajalke in podpredsednice Društva filmskih in televizijskih prevajalcev.
*je angleški prevod naslova kultnega slovenskega filma Sreča na vrvici. Kakšni pa so prevodi slovenskih podnapisov v serijah in filmih? Kaj vas pri njih zmoti? Jezikanje se teme loteva ob pomoči Jerce Kos, prevajalke in podpredsednice Društva filmskih in televizijskih prevajalcev.
V najobsežnejšem delu Glasbene jutranjice se posvečamo Ferdinandu de' Medici. V glasbenozgodovinskih knjigah se njegovo ime pogosto pojavlja, saj je bil sam odličen glasbenik in tudi mecen številnim umetnikom, tako likovnim, literarnim kot tudi glasbenim. V Firence je privabil vrhunske glasbenike in tako je mesto postalo pomembno glasbeno središče. DOMENICO SCARLATTI: SONATA V G-DURU, L. 349, SONATA V B-DURU, L. 396, SONATA V G-DURU, L. 387 Klavir: DUBRAVKA TOMŠIČ ALESSANDRO SCARLATTI: FILLI CHE ESPRIME LA SUA FEDE A FILENO Mezzosopran: BARBARA KOZELJ in Ansambel MUSICA CUBICULARIS v sestavi: kljunasta flavta: STEFAN TEMMINGH, violina: ŽIGA FAGANEL, violina: BOŽENA ANGELOVA, violončelo: DOMEN MARINČIČ, čembalo: TOMAŽ SEVŠEK GIOVANNI LEGRENZI: SONATA SESTA A 4 VIOLE DA GAMBA O COME PIACE Ansambel MUSICA CUBICULARIS: viola da gamba: DOMEN MARINČIČ, CHRISTOPH PRENDL, CHRISTOPH URBANETZ, CRISTIANO CONTADIN GIACOMO ANTONIO PERTI: DIXIT DOMINUS ZBOR COLOR TEMPORIS, BAROČNI ORKESTER IZ BOLOGNE, dirigent: PAOLO FALDI BENEDETTO GIACOMO MARCELLO: SONATA V G-MOLU Orgle: CHRISTOPHER STEMBRIDGE GIUSEPPE MARIA ORLANDINI: O. DEL MIO CARO SPOSO...QUANTO BELLO AG'OCCHI MIEI (Drama per musica Adelaide) Mezzosopran: ANN HALLENBERG, orkester IL POMO D'ORO, dirigent: STEFANO MONTANARI BERNARDO PASQUINI: SONATA V D-MOLU Kitara: GREGA AVSENIK in TOMAŽ RAJTERIČ GEORG FRIEDRICH HÄNDEL: UVERTURA K OPERI ARMINIO Skupina: ARMONIA ATENEA, dirigent: GEORGE PETROU ARCANGELO CORELLI: CONCERTO GROSSO V C-DURU, OP. 6, ŠT. 10 ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE, dirigent: GEORGE PEHLIVANIAN, koncertni mojster: JANEZ PODLESEK ANTONIO VIVALDI: L'ESTRO ARMONICO ŠT. 1, OP. 3 V D-DURU, RV 549 Ansambel I MUSICI; solisti na violini: PINA CARMIRELLI, CLAUDIO BUCCARELLA, PASQUALE PELLEGRINO, ANNA MARIA COTOGNI
V najobsežnejšem delu Glasbene jutranjice se posvečamo Ferdinandu de' Medici. V glasbenozgodovinskih knjigah se njegovo ime pogosto pojavlja, saj je bil sam odličen glasbenik in tudi mecen številnim umetnikom, tako likovnim, literarnim kot tudi glasbenim. V Firence je privabil vrhunske glasbenike in tako je mesto postalo pomembno glasbeno središče. DOMENICO SCARLATTI: SONATA V G-DURU, L. 349, SONATA V B-DURU, L. 396, SONATA V G-DURU, L. 387 Klavir: DUBRAVKA TOMŠIČ ALESSANDRO SCARLATTI: FILLI CHE ESPRIME LA SUA FEDE A FILENO Mezzosopran: BARBARA KOZELJ in Ansambel MUSICA CUBICULARIS v sestavi: kljunasta flavta: STEFAN TEMMINGH, violina: ŽIGA FAGANEL, violina: BOŽENA ANGELOVA, violončelo: DOMEN MARINČIČ, čembalo: TOMAŽ SEVŠEK GIOVANNI LEGRENZI: SONATA SESTA A 4 VIOLE DA GAMBA O COME PIACE Ansambel MUSICA CUBICULARIS: viola da gamba: DOMEN MARINČIČ, CHRISTOPH PRENDL, CHRISTOPH URBANETZ, CRISTIANO CONTADIN GIACOMO ANTONIO PERTI: DIXIT DOMINUS ZBOR COLOR TEMPORIS, BAROČNI ORKESTER IZ BOLOGNE, dirigent: PAOLO FALDI BENEDETTO GIACOMO MARCELLO: SONATA V G-MOLU Orgle: CHRISTOPHER STEMBRIDGE GIUSEPPE MARIA ORLANDINI: O. DEL MIO CARO SPOSO...QUANTO BELLO AG'OCCHI MIEI (Drama per musica Adelaide) Mezzosopran: ANN HALLENBERG, orkester IL POMO D'ORO, dirigent: STEFANO MONTANARI BERNARDO PASQUINI: SONATA V D-MOLU Kitara: GREGA AVSENIK in TOMAŽ RAJTERIČ GEORG FRIEDRICH HÄNDEL: UVERTURA K OPERI ARMINIO Skupina: ARMONIA ATENEA, dirigent: GEORGE PETROU ARCANGELO CORELLI: CONCERTO GROSSO V C-DURU, OP. 6, ŠT. 10 ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE, dirigent: GEORGE PEHLIVANIAN, koncertni mojster: JANEZ PODLESEK ANTONIO VIVALDI: L'ESTRO ARMONICO ŠT. 1, OP. 3 V D-DURU, RV 549 Ansambel I MUSICI; solisti na violini: PINA CARMIRELLI, CLAUDIO BUCCARELLA, PASQUALE PELLEGRINO, ANNA MARIA COTOGNI
Fadva Tukan, rojena leta 1917 v mestu Nablus, slovi kot prva dama palestinske poezije. Kot je zapisano v antologiji moderne palestinske poezije, je bila Fadva Tukan prva, ki si je upala kljubovati strogi patriarhalni družbi ter javno izraziti svoja čustva in misli. Sredi šestdesetih se je nato s svojo poezijo priključila boju palestinskega naroda za neodvisnost in ga podpirala vse do svoje smrti leta 2003. Avtorja prevoda: Mohsen Alhady in Margit Podvornik Alhady, interpretira Ajda Smrekar, produkcija 2023.
Fadva Tukan, rojena leta 1917 v mestu Nablus, slovi kot prva dama palestinske poezije. Kot je zapisano v antologiji moderne palestinske poezije, je bila Fadva Tukan prva, ki si je upala kljubovati strogi patriarhalni družbi ter javno izraziti svoja čustva in misli. Sredi šestdesetih se je nato s svojo poezijo priključila boju palestinskega naroda za neodvisnost in ga podpirala vse do svoje smrti leta 2003. Avtorja prevoda: Mohsen Alhady in Margit Podvornik Alhady, interpretira Ajda Smrekar, produkcija 2023.
Vse delovne dni - tudi danes - stavkajo zaposleni na nekaterih upravnih enotah (UE). Na Primorskem je takih pet - idrijska, ilirskobistriška, izolska, koprska in postojnska. Ali bodo stranke to sploh občutile? Ministrstva so namreč zelo razširila nabor obveznih storitev. Ostali poudarki oddaje: - Po napovedih premierja o zakonski razmejitvi javnega in zasebnega zdravstva je slišati tako pozive k previdnosti kot ocene o poštenosti takega ločevanja. - Po odločitvi KPK divaška županja ne namerava razrešiti Benkoča. - Državni stanovanjski sklad bo danes objavil razpis za stanovanja v Kopru. - Na letošnji Internautici v Portorožu število plovil kot v zlatih časih.
Vse delovne dni - tudi danes - stavkajo zaposleni na nekaterih upravnih enotah (UE). Na Primorskem je takih pet - idrijska, ilirskobistriška, izolska, koprska in postojnska. Ali bodo stranke to sploh občutile? Ministrstva so namreč zelo razširila nabor obveznih storitev. Ostali poudarki oddaje: - Po napovedih premierja o zakonski razmejitvi javnega in zasebnega zdravstva je slišati tako pozive k previdnosti kot ocene o poštenosti takega ločevanja. - Po odločitvi KPK divaška županja ne namerava razrešiti Benkoča. - Državni stanovanjski sklad bo danes objavil razpis za stanovanja v Kopru. - Na letošnji Internautici v Portorožu število plovil kot v zlatih časih.
Po vsem svetu bodo 18. maja obeležili mednarodni muzejski dan. Muzeji in galerije praznujejo in pripravljajo številne dogodke za obiskovalce ter tako z bogatim in pisanim dogajanjem opozarjajo na pomembno družbeno vlogo, ki jo imajo. Lani se je dnevu muzejev pridružilo več kot 37.000 ustanov v 158 državah sveta. V Sloveniji je v javnem razvidu muzejev vpisanih 56 muzejev, med najbolj obiskanimi pooblaščenimi muzeji so Muzej in galerije mesta Ljubljane, Slovenski planinski muzej in Park vojaške zgodovine Pivka. Kdaj ste pa vi nazadnje obiskali muzej? Če ga še niste, vas morda v današnji anketi le prepričamo, da na mednarodni dan muzejev, razširite svoja kulturna obzorja. Bolje pozno kot nikoli!
Po vsem svetu bodo 18. maja obeležili mednarodni muzejski dan. Muzeji in galerije praznujejo in pripravljajo številne dogodke za obiskovalce ter tako z bogatim in pisanim dogajanjem opozarjajo na pomembno družbeno vlogo, ki jo imajo. Lani se je dnevu muzejev pridružilo več kot 37.000 ustanov v 158 državah sveta. V Sloveniji je v javnem razvidu muzejev vpisanih 56 muzejev, med najbolj obiskanimi pooblaščenimi muzeji so Muzej in galerije mesta Ljubljane, Slovenski planinski muzej in Park vojaške zgodovine Pivka. Kdaj ste pa vi nazadnje obiskali muzej? Če ga še niste, vas morda v današnji anketi le prepričamo, da na mednarodni dan muzejev, razširite svoja kulturna obzorja. Bolje pozno kot nikoli!
Še pred poletjem smo se odpravili proti morju in se pozanimali, kaj sta plima in oseka, pa tudi, kaj vse zajema pojem plimovanja. Med drugim izvemo, da je amplituda med plimo in oseko pri nas največja v severnem Jadranu. Na vprašanja je tokrat odgovarjal dr. Matjaž Ličer z Agencije RS za okolje in Nacionalnega inštituta za biologijo.
Še pred poletjem smo se odpravili proti morju in se pozanimali, kaj sta plima in oseka, pa tudi, kaj vse zajema pojem plimovanja. Med drugim izvemo, da je amplituda med plimo in oseko pri nas največja v severnem Jadranu. Na vprašanja je tokrat odgovarjal dr. Matjaž Ličer z Agencije RS za okolje in Nacionalnega inštituta za biologijo.
LEONE SINIGAGLIA: HUMORESKA ZA ROG IN KLAVIR ŠT. 2 OP. 28 Rog: JOŽE FALOUT, klavir: ACI BERTONCELJ AMILCARE PONCHIELLI: PLES UR IZ OPERE LA GIOCONDA SIMFONIČNI ORKESTER RTV SLOVENIJA, dirigent: MARKO MUNIH GIULIO REGONDI: INTRODUCTION ET CAPRICE, OP. 23 Kitara: STAŠ ČAKŠ ALFREDO CARLO PIATTI: izbor iz cikla 12 kapričov za solo violončelo CAPRICCIO (MODERATO), OP. 25, ŠT. 3 CAPRICCIO (ALLEGRO QUASI PRESTO), OP. 25, ŠT. 1 Violončelo: ANDREA NOFERINI
LEONE SINIGAGLIA: HUMORESKA ZA ROG IN KLAVIR ŠT. 2 OP. 28 Rog: JOŽE FALOUT, klavir: ACI BERTONCELJ AMILCARE PONCHIELLI: PLES UR IZ OPERE LA GIOCONDA SIMFONIČNI ORKESTER RTV SLOVENIJA, dirigent: MARKO MUNIH GIULIO REGONDI: INTRODUCTION ET CAPRICE, OP. 23 Kitara: STAŠ ČAKŠ ALFREDO CARLO PIATTI: izbor iz cikla 12 kapričov za solo violončelo CAPRICCIO (MODERATO), OP. 25, ŠT. 3 CAPRICCIO (ALLEGRO QUASI PRESTO), OP. 25, ŠT. 1 Violončelo: ANDREA NOFERINI
Pri zakonski razmejitvi javnega in zasebnega zdravstva bo nujna previdnost, opozarja predsednica Zdravniške zbornice Bojana Beovič. V odzivu na napoved premiera Goloba o možnosti prepovedi dela pri zasebnikih poudarja, da bi bilo najbolje združiti vse sile v zdravstvu. Druge teme: - Južna Afrika na haaškem sodišču: genocid v Gazi dosegel novo, grozljivo stopnjo. Danes odgovor Izraela - Ruski predsednik Vladimir Putin končuje obisk na Kitajskem. Zahod problematizira poglobitev sodelovanja Moskve in Pekinga. - Začeli so se tedni Tedni ljubiteljske kulture; ospredju medgeneracijsko sodelovanje
Pri zakonski razmejitvi javnega in zasebnega zdravstva bo nujna previdnost, opozarja predsednica Zdravniške zbornice Bojana Beovič. V odzivu na napoved premiera Goloba o možnosti prepovedi dela pri zasebnikih poudarja, da bi bilo najbolje združiti vse sile v zdravstvu. Druge teme: - Južna Afrika na haaškem sodišču: genocid v Gazi dosegel novo, grozljivo stopnjo. Danes odgovor Izraela - Ruski predsednik Vladimir Putin končuje obisk na Kitajskem. Zahod problematizira poglobitev sodelovanja Moskve in Pekinga. - Začeli so se tedni Tedni ljubiteljske kulture; ospredju medgeneracijsko sodelovanje
Katere barve mi pristajajo ter kako jih pri oblačilih in dodatkih med seboj uskladiti? Odgovore na to pozna Jerneja Agić, svetovalka za osebni in poslovni videz iz Obleci.se. Cilj je skladen oblačilni videz, ki upošteva našo naravno barvitost, torej barvo kože, oči in las. Lahko torej po teh pravilih vsi nosimo rdečo barvo? Vsekakor, vendar odvisno od njene svetlosti in intenzivnosti.
Katere barve mi pristajajo ter kako jih pri oblačilih in dodatkih med seboj uskladiti? Odgovore na to pozna Jerneja Agić, svetovalka za osebni in poslovni videz iz Obleci.se. Cilj je skladen oblačilni videz, ki upošteva našo naravno barvitost, torej barvo kože, oči in las. Lahko torej po teh pravilih vsi nosimo rdečo barvo? Vsekakor, vendar odvisno od njene svetlosti in intenzivnosti.
Sezona športnih plezalcev se nadaljuje na Kitajskem. V Šanghaju se merijo v kombinaciji težavnostnega in balvanskega plezanja, kjer je dobra uvrstitev nujna v boju za olimpijske igre. Po tekmi na Kitajskem bo treba dobro odplezati še sredi junija v Budimpešti, saj bodo šele po obeh tekmah le najboljši prejeli zadnje vozovnice za Pariz.
Sezona športnih plezalcev se nadaljuje na Kitajskem. V Šanghaju se merijo v kombinaciji težavnostnega in balvanskega plezanja, kjer je dobra uvrstitev nujna v boju za olimpijske igre. Po tekmi na Kitajskem bo treba dobro odplezati še sredi junija v Budimpešti, saj bodo šele po obeh tekmah le najboljši prejeli zadnje vozovnice za Pariz.
Danes, ko vemo, kako se je vse razpletlo, je težko verjeti, da je bil tri dni pred začetkom evropskega prvenstva Goran Dragić odločen, da na njem ne bo igral. Ravnokar se je vrnil iz Bosne s pogreba svojega dedka. Bil je potrt in misel na odhod z reprezentanco v Helsinke se mu je uprla. Selektorju Igorju Kokoškovu je povedal, da mu je žal, a da ne more priti. Da so nekatere stvari v življenju večje od košarke.
Danes, ko vemo, kako se je vse razpletlo, je težko verjeti, da je bil tri dni pred začetkom evropskega prvenstva Goran Dragić odločen, da na njem ne bo igral. Ravnokar se je vrnil iz Bosne s pogreba svojega dedka. Bil je potrt in misel na odhod z reprezentanco v Helsinke se mu je uprla. Selektorju Igorju Kokoškovu je povedal, da mu je žal, a da ne more priti. Da so nekatere stvari v življenju večje od košarke.
Danes se bomo v prvi uri Glasbene jutranjice spomnili obletnic petih glasbenikov. PAUL DUKAS: VILLANELLE ZA ROG IN KLAVIR Rog: JUSTIN FELICIJAN, klavir: BOŽENA DORNIK WOLFGANG AMADEUS MOZART: KASACIJA V B-DURU, K. 99 (63 A) CAMERATA SALZBURG, dirigent: SÁNDOR VÉGH ERIK SATIE: CHOSES VUES A DROITE ET A GAUCHE Violina: KEIKO MIZUNO, klavir: YUJI TAKAHASHI WERNER EGK: FRANCOSKA SUITA PO RAMEAUJU ZA ORKESTER SIMFONIČNI ORKESTER RTV SLOVENIJA, dirigent: ANTON NANUT SIGISMUND TODUŢĂ: PASSACAGLIA Klavir: GERTRUD FIRNKEES
Danes se bomo v prvi uri Glasbene jutranjice spomnili obletnic petih glasbenikov. PAUL DUKAS: VILLANELLE ZA ROG IN KLAVIR Rog: JUSTIN FELICIJAN, klavir: BOŽENA DORNIK WOLFGANG AMADEUS MOZART: KASACIJA V B-DURU, K. 99 (63 A) CAMERATA SALZBURG, dirigent: SÁNDOR VÉGH ERIK SATIE: CHOSES VUES A DROITE ET A GAUCHE Violina: KEIKO MIZUNO, klavir: YUJI TAKAHASHI WERNER EGK: FRANCOSKA SUITA PO RAMEAUJU ZA ORKESTER SIMFONIČNI ORKESTER RTV SLOVENIJA, dirigent: ANTON NANUT SIGISMUND TODUŢĂ: PASSACAGLIA Klavir: GERTRUD FIRNKEES
Grški filozof Aristotel se v drugem razdelku svoje Nikomahove etike ukvarja zlasti z vprašanjem vrline in pravilnega delovanja – sprašuje se torej, kako postati kreposten in dober človek. Na začetku tako najprej razloči med naravnimi sposobnostmi in nravnimi krepostmi: med prve spadajo na primer naše zmožnosti čutnega zaznavanja, s katerimi smo se že rodili, so torej nekaj vrojenega, danega po naravi in jih zato ni mogoče prevzgojiti, vrline pa si »nasprotno, pridobimo ravno s tem, da se v nečem udejstvujemo«. To pomeni, da nam moralne kreposti niso že vrojene, pač pa nam jih narava ponuja kot možnost, na nas pa je, da jih izpopolnjujemo ali ne. Zaradi tega so po Aristotelovem mnenju precej podobne obrtem, saj se jih moramo najprej šele izučiti, da se potem lahko v njih udejstvujemo, izučimo pa se prav s tem, ko se v njih urimo in jih stalno obnavljamo. »Zidar postaneš s tem, da zidaš,« pravi Aristotel, »kitarist postaneš s tem, da igraš na kitaro. In tako postanemo tudi pravični, če ravnamo pravično, umerjeni, če umerjeno delamo, hrabri, če se hrabro zadržimo.« S tem hoče reči, da se človek ne rodi že kot dober in pravičen, pač pa se mora takega šele narediti, to pa mu bo uspelo samo tako, da bo neprestano ponavljal dobra oziroma pravična dejanja. Naša dejanja in odločitve so torej tisti, od katerih bo odvisno, kakšni ljudje bomo postali. Zato tudi sam v nadaljevanju opozori, da njegovo »razpravljanje ne sme biti samo teoretično kot druge razprave.« Kajti njegov cilj ni golo razpredanje z namenom, da bi ugotovili, kaj je vrlina, pač pa bi moral biti naš končni cilj, da se je dejansko priučimo in jo izvajamo, saj sicer od tega premišljevanja ne bi imeli nobene koristi. Prav v tem vidi največjo napako večine ljudi, saj se navadno »zatekajo k besedam, misleč, da bodo že z golim filozofiranjem postali pravični.« Aristotel jih zato primerja z bolniki, ki sicer »skrbno poslušajo zdravnikove besede, a ne izpolnjujejo njegovih navodil.« In kakor bolniki na tak način seveda ne bodo mogli ozdraveti, tako tudi ljudje, ki samo teoretizirajo in premišljujejo o pravičnem ravnanju, ne bodo mogli postati pravični in dobri. Smisel vrline je namreč prav v delovanju v skladu z njo in stalnem udejstvovanju, ne pa v premišljevanju o njej.
Grški filozof Aristotel se v drugem razdelku svoje Nikomahove etike ukvarja zlasti z vprašanjem vrline in pravilnega delovanja – sprašuje se torej, kako postati kreposten in dober človek. Na začetku tako najprej razloči med naravnimi sposobnostmi in nravnimi krepostmi: med prve spadajo na primer naše zmožnosti čutnega zaznavanja, s katerimi smo se že rodili, so torej nekaj vrojenega, danega po naravi in jih zato ni mogoče prevzgojiti, vrline pa si »nasprotno, pridobimo ravno s tem, da se v nečem udejstvujemo«. To pomeni, da nam moralne kreposti niso že vrojene, pač pa nam jih narava ponuja kot možnost, na nas pa je, da jih izpopolnjujemo ali ne. Zaradi tega so po Aristotelovem mnenju precej podobne obrtem, saj se jih moramo najprej šele izučiti, da se potem lahko v njih udejstvujemo, izučimo pa se prav s tem, ko se v njih urimo in jih stalno obnavljamo. »Zidar postaneš s tem, da zidaš,« pravi Aristotel, »kitarist postaneš s tem, da igraš na kitaro. In tako postanemo tudi pravični, če ravnamo pravično, umerjeni, če umerjeno delamo, hrabri, če se hrabro zadržimo.« S tem hoče reči, da se človek ne rodi že kot dober in pravičen, pač pa se mora takega šele narediti, to pa mu bo uspelo samo tako, da bo neprestano ponavljal dobra oziroma pravična dejanja. Naša dejanja in odločitve so torej tisti, od katerih bo odvisno, kakšni ljudje bomo postali. Zato tudi sam v nadaljevanju opozori, da njegovo »razpravljanje ne sme biti samo teoretično kot druge razprave.« Kajti njegov cilj ni golo razpredanje z namenom, da bi ugotovili, kaj je vrlina, pač pa bi moral biti naš končni cilj, da se je dejansko priučimo in jo izvajamo, saj sicer od tega premišljevanja ne bi imeli nobene koristi. Prav v tem vidi največjo napako večine ljudi, saj se navadno »zatekajo k besedam, misleč, da bodo že z golim filozofiranjem postali pravični.« Aristotel jih zato primerja z bolniki, ki sicer »skrbno poslušajo zdravnikove besede, a ne izpolnjujejo njegovih navodil.« In kakor bolniki na tak način seveda ne bodo mogli ozdraveti, tako tudi ljudje, ki samo teoretizirajo in premišljujejo o pravičnem ravnanju, ne bodo mogli postati pravični in dobri. Smisel vrline je namreč prav v delovanju v skladu z njo in stalnem udejstvovanju, ne pa v premišljevanju o njej.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
"Nobenega zagotovila ni, da bom postal velik jazzovski glasbenik, vendar pa vsaj vem, da počnem pravo stvar". To je nekoč izrekel pianist in občasno tudi skladatelj Friedrich Gulda, eden od bolj zanimivih imen jazza in klasične glasbe v dvajsetem stoletju. Gulda se je rodil 16. maja leta 1930 in je v prvih treh desetletjih ustvaril bogato in uspešno glasbeno kariero kot interpret Mozarta in Beethovna. Leta 1956 je nastopil jazz klubu Birdland v New Yorku in od takrat naprej je bil ves čas dejaven tudi v jazzu. Ustvarjalno energijo je posvečal tako klasični interpretaciji, jazzu, improvizaciji in v določeni meri tudi komponiranju.
"Nobenega zagotovila ni, da bom postal velik jazzovski glasbenik, vendar pa vsaj vem, da počnem pravo stvar". To je nekoč izrekel pianist in občasno tudi skladatelj Friedrich Gulda, eden od bolj zanimivih imen jazza in klasične glasbe v dvajsetem stoletju. Gulda se je rodil 16. maja leta 1930 in je v prvih treh desetletjih ustvaril bogato in uspešno glasbeno kariero kot interpret Mozarta in Beethovna. Leta 1956 je nastopil jazz klubu Birdland v New Yorku in od takrat naprej je bil ves čas dejaven tudi v jazzu. Ustvarjalno energijo je posvečal tako klasični interpretaciji, jazzu, improvizaciji in v določeni meri tudi komponiranju.
Laura Riding Jackson, pokojna ameriška pesnica, kritičarka, romanopiska, esejistka in pisateljica kratkih zgodb, je v eseju z naslovom Moja pot v poezijo in iz nje zapisala: "Moja vera v poezijo je bila v osnovi vera v jezik kot elementarno modrost." Njeno vztrajanje pri nenavadno visoki vrednosti jezika jo je naredilo za nekakšno duhovno učiteljico, ki je literaturo izbrala za središče svojega zanimanja in dela. Izbor poezije je iz knjige zbranih avtoričinih pesmi pripravil in prevedel Primož Čučnik. Prevajalec: Primož Čučnik, režiser: Igor Likar, interpretka: Vesna Jevnikar, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka: Urban Gruden, Matjaž Miklič, urednica oddaje: Tina Kozin, produkcija 2019.
Laura Riding Jackson, pokojna ameriška pesnica, kritičarka, romanopiska, esejistka in pisateljica kratkih zgodb, je v eseju z naslovom Moja pot v poezijo in iz nje zapisala: "Moja vera v poezijo je bila v osnovi vera v jezik kot elementarno modrost." Njeno vztrajanje pri nenavadno visoki vrednosti jezika jo je naredilo za nekakšno duhovno učiteljico, ki je literaturo izbrala za središče svojega zanimanja in dela. Izbor poezije je iz knjige zbranih avtoričinih pesmi pripravil in prevedel Primož Čučnik. Prevajalec: Primož Čučnik, režiser: Igor Likar, interpretka: Vesna Jevnikar, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka: Urban Gruden, Matjaž Miklič, urednica oddaje: Tina Kozin, produkcija 2019.
V Pesmi v žepu smo zbrali nekaj šansonov z metaforiko iz živalskega sveta, ki vsak na svoj način odslikavajo naš odnos do narave in samih seboj. Z nami bodo Andrej Trobentar in Same babe, Drajnarjuva vampa, Jure Ivanušič, Bakalina Velika in Vita Mavrič, glasbenim izvedbam pa se s svojo interpretacijo pridruži pesnik Dane Zajc.
V Pesmi v žepu smo zbrali nekaj šansonov z metaforiko iz živalskega sveta, ki vsak na svoj način odslikavajo naš odnos do narave in samih seboj. Z nami bodo Andrej Trobentar in Same babe, Drajnarjuva vampa, Jure Ivanušič, Bakalina Velika in Vita Mavrič, glasbenim izvedbam pa se s svojo interpretacijo pridruži pesnik Dane Zajc.
Poslušamo izbor sodobne estonske glasbe, poslušali bomo tri dela, nastala v zadnjem dobrem desetletju, dela Marianne Liik, Helene Tulve ter Tõnuja Kõrvitsa.
Poslušamo izbor sodobne estonske glasbe, poslušali bomo tri dela, nastala v zadnjem dobrem desetletju, dela Marianne Liik, Helene Tulve ter Tõnuja Kõrvitsa.
Slovenski ribiči so odločitev evropskega sodišča za človekove pravice o nedopustnosti njihovih pritožb zoper hrvaške kazni sprejeli z obžalovanjem. Ob tem so izrazili zaskrbljenost zaradi nadaljevanja kazenskih pregonov zoper njih in visokih zneskov glob, ki naj bi skupno dosegale 3,4 milijona evrov. Vlada jim obljublja nadaljnjo podporo in dodaja, da odločitev sodišče v Strasbourgu v ničemer ne vpliva na arbitražno razsodbo o meji med državama.
Slovenski ribiči so odločitev evropskega sodišča za človekove pravice o nedopustnosti njihovih pritožb zoper hrvaške kazni sprejeli z obžalovanjem. Ob tem so izrazili zaskrbljenost zaradi nadaljevanja kazenskih pregonov zoper njih in visokih zneskov glob, ki naj bi skupno dosegale 3,4 milijona evrov. Vlada jim obljublja nadaljnjo podporo in dodaja, da odločitev sodišče v Strasbourgu v ničemer ne vpliva na arbitražno razsodbo o meji med državama.
Literarno koncipirana zgodba o geologu Blažu in njegovem iskanju rude v imaginarnem rudniku je globoko povezana z dokumentarnim gradivom in z izpovedmi Idrijčanov. V sedemdesetih letih je zamrla petstoletna rudarska tradicija in so ostali brez živosrebrnega rudnika, ki je tako pomembno konstituiral vse njihovo bivanje. Tako je nastala oddaja, v kateri boste poleg Sitarjevega dramskega besedila lahko prisluhnili tudi pripovedim o rudniku in Idriji. Režiser in dramaturg: Borut Trekman Tonska mojstrica: Metka Rojc Blaž Kranjc - Dare Valič Bojan Zdovc - Janez Hočevar Ivan Pugelj - Polde Bibič Ignac Hovnik - Bert Sotlar Cila, njegova žena - Ivanka Mežan Vera, partijska sekretarka - Duša PočkajDirektor - Jurij Souček Zdravnica - Iva Zupančič Drugi glasovi - Franček Drofenik, Marjan Hlastec, Tone Gogala, Vladimir Jurc, Božo Vovk, Andrej Šmuc Izjave v dokumentarnih posnetkih - ing. Ivica Kavčič, Jurij Bavdaž, ing. Jože Čar, dr. Jože Felc, dr. Alfred Kobal, Franc Močnik, Jože Rupnik, Stane Tušar, Ivan Vončina Glasbeni izvajalci - Idrijska rudarska godba Dirigent - Drago Kundač Posneto v studiih Radia Slovenija v Ljubljani ter v Idriji in v idrijskem rudniku živega srebra februarja in marca 1978
Literarno koncipirana zgodba o geologu Blažu in njegovem iskanju rude v imaginarnem rudniku je globoko povezana z dokumentarnim gradivom in z izpovedmi Idrijčanov. V sedemdesetih letih je zamrla petstoletna rudarska tradicija in so ostali brez živosrebrnega rudnika, ki je tako pomembno konstituiral vse njihovo bivanje. Tako je nastala oddaja, v kateri boste poleg Sitarjevega dramskega besedila lahko prisluhnili tudi pripovedim o rudniku in Idriji. Režiser in dramaturg: Borut Trekman Tonska mojstrica: Metka Rojc Blaž Kranjc - Dare Valič Bojan Zdovc - Janez Hočevar Ivan Pugelj - Polde Bibič Ignac Hovnik - Bert Sotlar Cila, njegova žena - Ivanka Mežan Vera, partijska sekretarka - Duša PočkajDirektor - Jurij Souček Zdravnica - Iva Zupančič Drugi glasovi - Franček Drofenik, Marjan Hlastec, Tone Gogala, Vladimir Jurc, Božo Vovk, Andrej Šmuc Izjave v dokumentarnih posnetkih - ing. Ivica Kavčič, Jurij Bavdaž, ing. Jože Čar, dr. Jože Felc, dr. Alfred Kobal, Franc Močnik, Jože Rupnik, Stane Tušar, Ivan Vončina Glasbeni izvajalci - Idrijska rudarska godba Dirigent - Drago Kundač Posneto v studiih Radia Slovenija v Ljubljani ter v Idriji in v idrijskem rudniku živega srebra februarja in marca 1978