Raziskujte
Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ker se pacientom s kroničnim rinosinusitisom stanje ni izboljšalo, se je otorinolaringolog dr. Jure Urbančič lotil raziskave. Študija je že bila nagrajena
Ker se pacientom s kroničnim rinosinusitisom stanje ni izboljšalo, se je otorinolaringolog dr. Jure Urbančič lotil raziskave. Študija je že bila nagrajena
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Nedeljski gost Goran Novković je poznavalec slovenskega podjetništva, odgovorni urednik spletne strani in revije Podjetna Slovenija ter svetovalec za komuniciranje. Bil je namestnik odgovornega urednika Gospodarskega vestnika in Financ, odgovorni urednik časopisov Žurnal24 in Žurnal. V svoji karieri se je iz novinarstva podal tudi na nasprotni breg, bil je izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije in SBC – Kluba slovenskih podjetnikov. Pogosto sodeluje kot komentator v slovenskih medijih. O slovenskem podjetništvu, o tem, zakaj ni slišati zgodb uspešnih podjetnikov, kakšno je slovensko gospodarsko okolje in kakšni so izzivi, ki bi jih morale nagovoriti tudi prihajajoče evropske volitve. Z njim se pogovarja Nataša Zanuttini.
Nedeljski gost Goran Novković je poznavalec slovenskega podjetništva, odgovorni urednik spletne strani in revije Podjetna Slovenija ter svetovalec za komuniciranje. Bil je namestnik odgovornega urednika Gospodarskega vestnika in Financ, odgovorni urednik časopisov Žurnal24 in Žurnal. V svoji karieri se je iz novinarstva podal tudi na nasprotni breg, bil je izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije in SBC – Kluba slovenskih podjetnikov. Pogosto sodeluje kot komentator v slovenskih medijih. O slovenskem podjetništvu, o tem, zakaj ni slišati zgodb uspešnih podjetnikov, kakšno je slovensko gospodarsko okolje in kakšni so izzivi, ki bi jih morale nagovoriti tudi prihajajoče evropske volitve. Z njim se pogovarja Nataša Zanuttini.
Nedeljska gostja je najboljša šahistka vseh časov Judit Polgar. Še vedno je edina, ki se je borila za naslov svetovnega prvaka. Kot najmlajša je osvojila naziv velemojster, ogromno pa je naredila tudi za enakopravnost in razvoj šaha. Zaradi vsega tega je globalna šahovska zvezda. Premagala je več kot 10 svetovnih prvakov in se borila za največje šahovske lovorike.
Nedeljska gostja je najboljša šahistka vseh časov Judit Polgar. Še vedno je edina, ki se je borila za naslov svetovnega prvaka. Kot najmlajša je osvojila naziv velemojster, ogromno pa je naredila tudi za enakopravnost in razvoj šaha. Zaradi vsega tega je globalna šahovska zvezda. Premagala je več kot 10 svetovnih prvakov in se borila za največje šahovske lovorike.
Ko so današnji programski velikani kmalu po vzniku pametne telefonije ugotovili, da se da obogateti z našo pozornostjo, tako da jo prodajaš naprej korporacijam, državam in politikam, je bila podpisana pogodba s hudičem. Ljudje, predvsem pa najstnice in najstniki svobodnega sveta, so danes v povprečju izpostavljeni več kot šestim uram korporativne in politične propagande. Naj drsanje po zaslonu še vedno razumemo zgolj kot nedolžno razvado, ali so posledice lahko globlje? Kaj menite? Kako na družbo vpliva dejstvo, da si tisti, ki imajo interes, lahko kupijo do 50 odstotkov pozornosti, ki jo premoremo znotraj enega dne?
Ko so današnji programski velikani kmalu po vzniku pametne telefonije ugotovili, da se da obogateti z našo pozornostjo, tako da jo prodajaš naprej korporacijam, državam in politikam, je bila podpisana pogodba s hudičem. Ljudje, predvsem pa najstnice in najstniki svobodnega sveta, so danes v povprečju izpostavljeni več kot šestim uram korporativne in politične propagande. Naj drsanje po zaslonu še vedno razumemo zgolj kot nedolžno razvado, ali so posledice lahko globlje? Kaj menite? Kako na družbo vpliva dejstvo, da si tisti, ki imajo interes, lahko kupijo do 50 odstotkov pozornosti, ki jo premoremo znotraj enega dne?
Neposredni prenos molitve ob začetku praznovanja ramazanskega bajrama iz Muslimanskega kulturnega centra v Ljubljani.
Neposredni prenos molitve ob začetku praznovanja ramazanskega bajrama iz Muslimanskega kulturnega centra v Ljubljani.
Moč in nemoč posameznika pred zgodovino in oblastjo. Pisatelj, dramatik in esejist Drago Jančar je človekovo ujetost v drami Veliki briljantni valček pripeljal do absurda, sprevrženost tistih, ki imajo moč, pa je prav grozljiva. Oddajo je pripravila Nada Barbarič, vloge Simona, Doktorja in Volodje so interpretirali igralci Marko Mandić, Radko Polič Rac in Primož Pirnat. Režija: Igor Likar. Leto nastanka: 2014.
Moč in nemoč posameznika pred zgodovino in oblastjo. Pisatelj, dramatik in esejist Drago Jančar je človekovo ujetost v drami Veliki briljantni valček pripeljal do absurda, sprevrženost tistih, ki imajo moč, pa je prav grozljiva. Oddajo je pripravila Nada Barbarič, vloge Simona, Doktorja in Volodje so interpretirali igralci Marko Mandić, Radko Polič Rac in Primož Pirnat. Režija: Igor Likar. Leto nastanka: 2014.
Nenavadna pokrajina na prehodu med celinsko in primorsko Slovenijo preseneča z raznolikimi obrazi v vseh letnih časih. Najopaznejša je njena prelepa kraška jezerska podoba s številnimi jezeri, med njimi tremi večjimi, ki se običajno pojavljajo ob jesensko-zimskih in pomladnih deževjih ter presahnejo v toplejših mesecih. Tedaj jezerske planjave zavzamejo cvetoči travniki z rastlinskimi posebnostmi vlažnih in polsuhih naravnih travnikov, kakršnih skorajda ni več, in pticami, ki tu še najdejo varna gnezdišča in dovolj žuželčje hrane. Območje krajinskega parka Pivška presihajoča jezera pa obiskovalca očara tudi s svojo kulturno krajino, z vasicami, raznolikimi gozdovi, s kali, pašniki in suhimi travniki, ki mestoma prekipevajo od rastlinske raznolikosti, tako kot travniški vrh gorske Sv. Trojice – vedute krajinskega parka. Obiska, raziskovanja in opazovanja vreden krajinski park.
Nenavadna pokrajina na prehodu med celinsko in primorsko Slovenijo preseneča z raznolikimi obrazi v vseh letnih časih. Najopaznejša je njena prelepa kraška jezerska podoba s številnimi jezeri, med njimi tremi večjimi, ki se običajno pojavljajo ob jesensko-zimskih in pomladnih deževjih ter presahnejo v toplejših mesecih. Tedaj jezerske planjave zavzamejo cvetoči travniki z rastlinskimi posebnostmi vlažnih in polsuhih naravnih travnikov, kakršnih skorajda ni več, in pticami, ki tu še najdejo varna gnezdišča in dovolj žuželčje hrane. Območje krajinskega parka Pivška presihajoča jezera pa obiskovalca očara tudi s svojo kulturno krajino, z vasicami, raznolikimi gozdovi, s kali, pašniki in suhimi travniki, ki mestoma prekipevajo od rastlinske raznolikosti, tako kot travniški vrh gorske Sv. Trojice – vedute krajinskega parka. Obiska, raziskovanja in opazovanja vreden krajinski park.
Če bi opazovalec pestre ptičje in druge favne v naravnem rezervatu Škocjanski zatok na kakšen način lahko »izključil« prometno zvočno podobo mesta Koper in pristanišča, bi se na trenutke počutil kot v divjini obmorske rečne delte in bi ga ne moglo zmotiti niti povsem urbanizirano obrobje rezervata. Pravzaprav to le poudari izjemnost tega ponovno onaravljenega in skrbno vzdrževanega območja s sladkovodnim močvirjem in polslano laguno, ki so ju začeli obnavljati pred dobrimi petindvajsetimi leti. V njegovem živalskem svetu so najopaznejše ptice. Zelo hitro so vzele za svoje trstičja in poplavne travnike, obnovljeno laguno s poloji in slanoljubnim rastlinjem ter vmesna grmišča in obrečno goščavo. V komaj 122 hektarjev velikem rezervatu so v zadnjem desetletju ornitologi opazovali kar 259 vrst ptic. Številne med njimi na selitvah, saj je Škocjanski zatok pomembno postajališče selečih se ptic, a mnoge vrste tu tudi redno prezimujejo. Najbolj razveseljiv pa je porast gnezdilk, ki najlepše potrjujejo dobro in varno naravno okolje, v katerem so našli svoj prostor še številni drugi predstavniki živalskega in rastlinskega sveta. Ves ta pisani vidni in nevidni rastlinski in živalski svet pa je tudi izjemno lepo izobraževalno popotovanje.
Če bi opazovalec pestre ptičje in druge favne v naravnem rezervatu Škocjanski zatok na kakšen način lahko »izključil« prometno zvočno podobo mesta Koper in pristanišča, bi se na trenutke počutil kot v divjini obmorske rečne delte in bi ga ne moglo zmotiti niti povsem urbanizirano obrobje rezervata. Pravzaprav to le poudari izjemnost tega ponovno onaravljenega in skrbno vzdrževanega območja s sladkovodnim močvirjem in polslano laguno, ki so ju začeli obnavljati pred dobrimi petindvajsetimi leti. V njegovem živalskem svetu so najopaznejše ptice. Zelo hitro so vzele za svoje trstičja in poplavne travnike, obnovljeno laguno s poloji in slanoljubnim rastlinjem ter vmesna grmišča in obrečno goščavo. V komaj 122 hektarjev velikem rezervatu so v zadnjem desetletju ornitologi opazovali kar 259 vrst ptic. Številne med njimi na selitvah, saj je Škocjanski zatok pomembno postajališče selečih se ptic, a mnoge vrste tu tudi redno prezimujejo. Najbolj razveseljiv pa je porast gnezdilk, ki najlepše potrjujejo dobro in varno naravno okolje, v katerem so našli svoj prostor še številni drugi predstavniki živalskega in rastlinskega sveta. Ves ta pisani vidni in nevidni rastlinski in živalski svet pa je tudi izjemno lepo izobraževalno popotovanje.
Kampanja pred evropskimi volitvami že poteka, v koalicijskih strankah pa še iščejo najprivlačnejše kandidate in nosilce list. SDS je dva meseca pred volitvami izkoristil zaplet z azilnimi domovi in negotovost tamkajšnjih prebivalcev. Te dni pa je dodal še poziv k odstopu evropske komisarke zaradi domnevnega vmešavanja v odločanje slovenskega ustavnega sodišča.
Kampanja pred evropskimi volitvami že poteka, v koalicijskih strankah pa še iščejo najprivlačnejše kandidate in nosilce list. SDS je dva meseca pred volitvami izkoristil zaplet z azilnimi domovi in negotovost tamkajšnjih prebivalcev. Te dni pa je dodal še poziv k odstopu evropske komisarke zaradi domnevnega vmešavanja v odločanje slovenskega ustavnega sodišča.
Vračamo se na kraj, kjer smo bili mesec dni po poplavah. Obljube o nadomestnih gradnjah v kratkem času se niso uresničile. S terena s pristojnimi in ljudmi iz prizadetih krajev; mnogi med njimi še niso dočakali uradne odločitve, ali bodo njihove hiše zaradi ogroženosti območja porušili.
Vračamo se na kraj, kjer smo bili mesec dni po poplavah. Obljube o nadomestnih gradnjah v kratkem času se niso uresničile. S terena s pristojnimi in ljudmi iz prizadetih krajev; mnogi med njimi še niso dočakali uradne odločitve, ali bodo njihove hiše zaradi ogroženosti območja porušili.
Madžarska politika se je nepričakovano znašla v krizi. Zaradi pomilostitve s pedofilijo povezanega človeka blizu vladajoči stranki sta odstopili predsednica države in pravosodna ministrica. Ministričin nekdanji mož je kot žvižgač razkril nekatere posle stranke Viktorja Orbana in postal njegov glavni izzivalec. Madžarski premier medtem ob slabih gospodarskih kazalcih grmi proti Evropski uniji in se povezuje z Donaldom Trumpom.
Madžarska politika se je nepričakovano znašla v krizi. Zaradi pomilostitve s pedofilijo povezanega človeka blizu vladajoči stranki sta odstopili predsednica države in pravosodna ministrica. Ministričin nekdanji mož je kot žvižgač razkril nekatere posle stranke Viktorja Orbana in postal njegov glavni izzivalec. Madžarski premier medtem ob slabih gospodarskih kazalcih grmi proti Evropski uniji in se povezuje z Donaldom Trumpom.
Lani, tik pred vpisi na srednje šole in fakultete, je predvsem med tistimi dijaki srednjih strokovnih šol, ki so želeli po opravljeni poklicni maturi študij nadaljevati v drugačni strokovni smeri, kot je bila srednješolska, močno završalo. Izkazalo se je namreč, da so bili pogoji za vpis v univerzitetne programe precej drugačni kot so bili takrat, ko so se dijaki vpisovali. Ogorčenje je bilo veliko, na bolj striktno upoštevanje zakonodaje, kar je bil vzrok nenadne zaostritve, niso bile pripravljene niti fakultete s tradicionalnim prilivom poklicnih maturantov. Posredovalo je pristojno ministrstvo in za dve leti uvedlo moratorij. Ta se izteče že v prihodnjem šolskem letu, pa vendar devetošolcem, ki se vpisujejo prav te dni, nihče ne zna natanko pojasniti, kakšni bodo pogoji za vpis na fakulteto, ko bodo šolo končali. In kako si bodo z izbiro srednje šole morebiti otežili pot do študija. Zelo verjetno pa bo enako veljalo tudi za dijake, ki zdaj obiskujejo prve, druge ali tretje letnike srednje šole. Kako je prišlo do tako negotovega stanja, kaj to pomeni za dijake, kje sploh lahko dobijo verodostojne informacije in ali bodo te enake tudi takrat, ko se bodo vpisovali na fakultete?
Lani, tik pred vpisi na srednje šole in fakultete, je predvsem med tistimi dijaki srednjih strokovnih šol, ki so želeli po opravljeni poklicni maturi študij nadaljevati v drugačni strokovni smeri, kot je bila srednješolska, močno završalo. Izkazalo se je namreč, da so bili pogoji za vpis v univerzitetne programe precej drugačni kot so bili takrat, ko so se dijaki vpisovali. Ogorčenje je bilo veliko, na bolj striktno upoštevanje zakonodaje, kar je bil vzrok nenadne zaostritve, niso bile pripravljene niti fakultete s tradicionalnim prilivom poklicnih maturantov. Posredovalo je pristojno ministrstvo in za dve leti uvedlo moratorij. Ta se izteče že v prihodnjem šolskem letu, pa vendar devetošolcem, ki se vpisujejo prav te dni, nihče ne zna natanko pojasniti, kakšni bodo pogoji za vpis na fakulteto, ko bodo šolo končali. In kako si bodo z izbiro srednje šole morebiti otežili pot do študija. Zelo verjetno pa bo enako veljalo tudi za dijake, ki zdaj obiskujejo prve, druge ali tretje letnike srednje šole. Kako je prišlo do tako negotovega stanja, kaj to pomeni za dijake, kje sploh lahko dobijo verodostojne informacije in ali bodo te enake tudi takrat, ko se bodo vpisovali na fakultete?
V nedeljo, 7. aprila, je minilo šest mesecev od strahovitega napada Hamasa v južnem Izraelu, ki je vzel več kot 1200 življenj. Palestinsko gibanje Hamas, ki je ponekod po svetu opredeljeno kot teroristična organizacija, je zajelo tudi več kot 250 talcev. Sledil je srdit in brutalen vojaški odziv izraelske oblasti, ki je nad Gazo tako rekoč z vajeti spustila svojo vojsko. Ta je v pol leta ubila več kot 33 tisoč ljudi, od tega 40 odstotkov otrok, popolnoma opustošila območje Gaze, povzročila ekocid, številni mednarodni opazovalci pa v dejanjih izraelske vojske vidijo tudi genocid. Konflikt v Gazi, Palestini, Izraelu pa se ne dogaja samo zadnjih šest mesecev. Gre namreč za enega najdlje trajajočih in tudi najbolj zapletenih konfliktov v zgodovini.
V nedeljo, 7. aprila, je minilo šest mesecev od strahovitega napada Hamasa v južnem Izraelu, ki je vzel več kot 1200 življenj. Palestinsko gibanje Hamas, ki je ponekod po svetu opredeljeno kot teroristična organizacija, je zajelo tudi več kot 250 talcev. Sledil je srdit in brutalen vojaški odziv izraelske oblasti, ki je nad Gazo tako rekoč z vajeti spustila svojo vojsko. Ta je v pol leta ubila več kot 33 tisoč ljudi, od tega 40 odstotkov otrok, popolnoma opustošila območje Gaze, povzročila ekocid, številni mednarodni opazovalci pa v dejanjih izraelske vojske vidijo tudi genocid. Konflikt v Gazi, Palestini, Izraelu pa se ne dogaja samo zadnjih šest mesecev. Gre namreč za enega najdlje trajajočih in tudi najbolj zapletenih konfliktov v zgodovini.
Nastja Holc je po izobrazbi socialna pedagoginja, zadnjih devet let pa je bila zaposlena kot svetovalna delavka – pedagoginja v Zavodu za prestajanje kazni zapora Dob pri Mirni. To je najstrožje varovan zapor pri nas, kjer svojo kazen prestajajo tisti, ki so bili obsojeni za najhujša kriminalna dejanja. Kako je mlado žensko karierna pot pripeljala v moški zapor, kako je tam pomagala zapornikom, jo je bilo pri tem kdaj strah, se v zaporu rodi tudi kakšna dobra zgodba? In kako se delo v zaporu razlikuje od dela v Prevzgojnem domu Radeče, kjer dela zdaj? Z Nastjo Holc se bo v oddaji Med štirimi stenami po deseti pogovarjala Andreja Čokl.
Nastja Holc je po izobrazbi socialna pedagoginja, zadnjih devet let pa je bila zaposlena kot svetovalna delavka – pedagoginja v Zavodu za prestajanje kazni zapora Dob pri Mirni. To je najstrožje varovan zapor pri nas, kjer svojo kazen prestajajo tisti, ki so bili obsojeni za najhujša kriminalna dejanja. Kako je mlado žensko karierna pot pripeljala v moški zapor, kako je tam pomagala zapornikom, jo je bilo pri tem kdaj strah, se v zaporu rodi tudi kakšna dobra zgodba? In kako se delo v zaporu razlikuje od dela v Prevzgojnem domu Radeče, kjer dela zdaj? Z Nastjo Holc se bo v oddaji Med štirimi stenami po deseti pogovarjala Andreja Čokl.
Za meningokoknim menigitisom lahko zbolimo pri katerihkoli letih; podatki pa kažejo, da se okužba najpogosteje razvije pri dojenčkih, sledijo jim najstniki
Za meningokoknim menigitisom lahko zbolimo pri katerihkoli letih; podatki pa kažejo, da se okužba najpogosteje razvije pri dojenčkih, sledijo jim najstniki
Pogovor z evolucijskim biologom Petrom Trontljem
Pogovor z evolucijskim biologom Petrom Trontljem
Na osebni ravni gre pri materinski rani za nabor omejujočih prepričanj in vzorcev, ki izvirajo iz zgodnje dinamike z materjo in povzročajo težave na številnih področjih odraslega življenja
Na osebni ravni gre pri materinski rani za nabor omejujočih prepričanj in vzorcev, ki izvirajo iz zgodnje dinamike z materjo in povzročajo težave na številnih področjih odraslega življenja
Če omenimo oceane, na kaj pomislite? Večina ljudi pomisli na ribe in na njihovo slanost …, na biologijo in kemijo morja torej. Toda tisto, kar res zaznamuje oceane, je njihova fizika.
Če omenimo oceane, na kaj pomislite? Večina ljudi pomisli na ribe in na njihovo slanost …, na biologijo in kemijo morja torej. Toda tisto, kar res zaznamuje oceane, je njihova fizika.
Z jezikoslovcem in etimologom Markom Snojem o imenih slovenskih psov in še vsem drugem, kar v našem jeziku laja, maha z repom in tačko da
Z jezikoslovcem in etimologom Markom Snojem o imenih slovenskih psov in še vsem drugem, kar v našem jeziku laja, maha z repom in tačko da
S svetovno uglednim filozofom o modernistični literaturi Marcela Prousta, Jamesa Joycea, Franza Kafke in Samuela Becketta
S svetovno uglednim filozofom o modernistični literaturi Marcela Prousta, Jamesa Joycea, Franza Kafke in Samuela Becketta
Še pred kakimi 50 leti je bila življenjska doba oseb s hemofilijo približno 15 let. Zanje je bil lahko usoden celo padec pri učenju vožnje kolesa. V našem telesu deluje izjemen sistem, ki po eni strani preprečuje strjevanje krvi v ožilju, po drugi pa omogoča strjevanje krvi ob poškodbah. Kako je pri bolnikih s hemofilijo ta sistem okvarjen? Zanjo večinoma zbolevajo moški, ženske pa so prenašalke. Bolezen imenujemo tudi bolezen kraljev, saj naj bi bila prenašalka hemofilije britanska kraljica Viktorija, bolezen pa se je po njenih dveh hčerah prenesla na kraljeve dvore Španije, Nemčije in Rusije. V Sloveniji živi 231 oseb s hemofilijo. Kako živijo danes in kako dobro obvladujemo to bolezen?
Še pred kakimi 50 leti je bila življenjska doba oseb s hemofilijo približno 15 let. Zanje je bil lahko usoden celo padec pri učenju vožnje kolesa. V našem telesu deluje izjemen sistem, ki po eni strani preprečuje strjevanje krvi v ožilju, po drugi pa omogoča strjevanje krvi ob poškodbah. Kako je pri bolnikih s hemofilijo ta sistem okvarjen? Zanjo večinoma zbolevajo moški, ženske pa so prenašalke. Bolezen imenujemo tudi bolezen kraljev, saj naj bi bila prenašalka hemofilije britanska kraljica Viktorija, bolezen pa se je po njenih dveh hčerah prenesla na kraljeve dvore Španije, Nemčije in Rusije. V Sloveniji živi 231 oseb s hemofilijo. Kako živijo danes in kako dobro obvladujemo to bolezen?
Približno 95 % peska in kamna ter 5 % bitumenskega veziva je recept za enega izmed najstarejših in najbolj razširjenih gradbenih materialov na svetu – asfalt. Njegova uporaba vsako leto narašča. Doba trajanja asfalta na cestiščih je približno 20 let. V Sloveniji se vsako leto na cestah zamenja več 100 tisoč ton asfalta. Bi lahko starega reciklirali in ponovno uporabili? Izdelava in vgrajevanje klasičnega vročega asfalta sta zaradi visokih temperatur energijsko potratna, nastajajo pa tudi plini, ki so škodljivi za zdravje delavcev in okolje. Zato in tudi za večjo odpornost asfalta razvijajo nove asfalte. Poleti se površina asfaltne plasti lahko segreje čez 60 stopinj Celzija in se zmehča. Takrat se lahko na asfaltu pojavijo kolesnice. Kako bi jih lahko preprečili?
Približno 95 % peska in kamna ter 5 % bitumenskega veziva je recept za enega izmed najstarejših in najbolj razširjenih gradbenih materialov na svetu – asfalt. Njegova uporaba vsako leto narašča. Doba trajanja asfalta na cestiščih je približno 20 let. V Sloveniji se vsako leto na cestah zamenja več 100 tisoč ton asfalta. Bi lahko starega reciklirali in ponovno uporabili? Izdelava in vgrajevanje klasičnega vročega asfalta sta zaradi visokih temperatur energijsko potratna, nastajajo pa tudi plini, ki so škodljivi za zdravje delavcev in okolje. Zato in tudi za večjo odpornost asfalta razvijajo nove asfalte. Poleti se površina asfaltne plasti lahko segreje čez 60 stopinj Celzija in se zmehča. Takrat se lahko na asfaltu pojavijo kolesnice. Kako bi jih lahko preprečili?
V tednu molitve za duhovne poklice v Katoliški cerkvi v Sloveniji s. Ana Šuštar, frančiškanka Marijina misijonarka, in kaplan v župniji Ig Janez Pavel Šuštar, sestra in brat, o božjem klicu za duhovni poklic. V današnjem času ni ravno prav pogosta odločitev, kaj šele da bi iz iste družine dva otroka stopila na pot duhovnega poklica. Ali bi še enkrat sprejela odločitev za duhovni poklic, kaj mlade kristjanke in kristjane odvrača od redovništva in duhovništva, pa kakšnih predsodkov in opazk sta deležna od posameznikov, kaj bi morda spremenila v Cerkvi, pa tudi o tem, kako ostajata povezana.
V tednu molitve za duhovne poklice v Katoliški cerkvi v Sloveniji s. Ana Šuštar, frančiškanka Marijina misijonarka, in kaplan v župniji Ig Janez Pavel Šuštar, sestra in brat, o božjem klicu za duhovni poklic. V današnjem času ni ravno prav pogosta odločitev, kaj šele da bi iz iste družine dva otroka stopila na pot duhovnega poklica. Ali bi še enkrat sprejela odločitev za duhovni poklic, kaj mlade kristjanke in kristjane odvrača od redovništva in duhovništva, pa kakšnih predsodkov in opazk sta deležna od posameznikov, kaj bi morda spremenila v Cerkvi, pa tudi o tem, kako ostajata povezana.
V Šmartnem pri Cerkljah na Gorenjskem smo obiskali unikatno ekološko letovišče, kjer sta v ponudbi na prvih dveh mestih narava in mir. Lastnik Tomaž Bolka, ki prihaja iz gostilniške družine, je o takšnem posestvu sanjal že od svojega 18. leta. A je trajalo kar precej let, da je želje uresničil. Bilo pa je vredno vztrajati, saj je rezultat zanimiv in navdušujoč tudi iz arhitekturnega vidika. Arhitekta sta dobila nalogo, da razmeroma majhno blokovsko stanovanje preuredita v sodobni dom za mlajši par, ki v stanovanju živi le občasno. Nova podoba je nastala ob zamenjavi inštalacij in z namestitvijo popolnoma nove notranje opreme. Poseben pečat pa sta vnesla s tem, da sta razkrila gradnik te zgradbe in mu namenila vlogo okrasnega elementa. Kako opremiti novo stanovanje za starejši par, ki se je odločil udobje hiše z vrtom zamenjati za stanovanje blizu mestnega središča? Tak izziv ni bil prav lahek zalogaj, še posebno zato, ker sta lastnika želela v nov dom vključiti umetniška dela, na katera sta zelo navezana. Nastalo je stanovanje z zares bogato teraso; je dovršeno uravnotežen ambient, v katerem se prepletata igrivost in zrelost.
V Šmartnem pri Cerkljah na Gorenjskem smo obiskali unikatno ekološko letovišče, kjer sta v ponudbi na prvih dveh mestih narava in mir. Lastnik Tomaž Bolka, ki prihaja iz gostilniške družine, je o takšnem posestvu sanjal že od svojega 18. leta. A je trajalo kar precej let, da je želje uresničil. Bilo pa je vredno vztrajati, saj je rezultat zanimiv in navdušujoč tudi iz arhitekturnega vidika. Arhitekta sta dobila nalogo, da razmeroma majhno blokovsko stanovanje preuredita v sodobni dom za mlajši par, ki v stanovanju živi le občasno. Nova podoba je nastala ob zamenjavi inštalacij in z namestitvijo popolnoma nove notranje opreme. Poseben pečat pa sta vnesla s tem, da sta razkrila gradnik te zgradbe in mu namenila vlogo okrasnega elementa. Kako opremiti novo stanovanje za starejši par, ki se je odločil udobje hiše z vrtom zamenjati za stanovanje blizu mestnega središča? Tak izziv ni bil prav lahek zalogaj, še posebno zato, ker sta lastnika želela v nov dom vključiti umetniška dela, na katera sta zelo navezana. Nastalo je stanovanje z zares bogato teraso; je dovršeno uravnotežen ambient, v katerem se prepletata igrivost in zrelost.
V trenutno prevladujočem trendu gradnje, kjer večina objektov teži k sodobnim oblikam, minimalizmu in enostavnim linijam, je že kar težko najti kaj izstopajočega. A to ne pomeni, da objektov, ki pobožajo z oblinami, igrivostjo in toplino, ni. Na Polzeli smo naleteli na rustikalno podeželsko hišo, na trenutke kot iz zgodbe o Rdeči kapici. Le da je v njej namesto babice svoj začasni dom našla družina košarkarja Žige Dimca. Sledi stanovanje z modrimi poudarki in z modrim načrtovanjem – predvsem opreme. Ravno s slednjim je bil dosežen učinek odprtosti, saj stanovanje na prvi pogled daje vtis, da je večje kot v resnici. Lahko rečemo, da so dosegli sijajen in stilsko dovršen izplen na manj kot 50ih kvadratnih metrih. Dočakali smo prvi vrt v letošnjem letu in posvetili smo ga vrtnici. Vrtnice so med najstarejšimi in še vedno najbolj priljubljenimi rožami. Presenetljivo pa je, da je pravih vrtničnih vrtov pri nas razmeroma malo. V rozariju imajo vrtnice namreč glavno vlogo, preostale okrasne rastline so le spremljevalke. Enega takih rožnikov smo našli na slovenski obali.
V trenutno prevladujočem trendu gradnje, kjer večina objektov teži k sodobnim oblikam, minimalizmu in enostavnim linijam, je že kar težko najti kaj izstopajočega. A to ne pomeni, da objektov, ki pobožajo z oblinami, igrivostjo in toplino, ni. Na Polzeli smo naleteli na rustikalno podeželsko hišo, na trenutke kot iz zgodbe o Rdeči kapici. Le da je v njej namesto babice svoj začasni dom našla družina košarkarja Žige Dimca. Sledi stanovanje z modrimi poudarki in z modrim načrtovanjem – predvsem opreme. Ravno s slednjim je bil dosežen učinek odprtosti, saj stanovanje na prvi pogled daje vtis, da je večje kot v resnici. Lahko rečemo, da so dosegli sijajen in stilsko dovršen izplen na manj kot 50ih kvadratnih metrih. Dočakali smo prvi vrt v letošnjem letu in posvetili smo ga vrtnici. Vrtnice so med najstarejšimi in še vedno najbolj priljubljenimi rožami. Presenetljivo pa je, da je pravih vrtničnih vrtov pri nas razmeroma malo. V rozariju imajo vrtnice namreč glavno vlogo, preostale okrasne rastline so le spremljevalke. Enega takih rožnikov smo našli na slovenski obali.
Pet let ga žgejo in žagajo, a zdi se, kot da so začeli včeraj. Ob izidu novega albuma k Andreju prihajajo Alo!Stari. Punk? Tudi. Veselica? Vedno.
Pet let ga žgejo in žagajo, a zdi se, kot da so začeli včeraj. Ob izidu novega albuma k Andreju prihajajo Alo!Stari. Punk? Tudi. Veselica? Vedno.
Dokumentarni film govori o izraelskih mladostnikih, ki morajo pri osemnajstih letih na služenje obveznega vojaškega roka. Dekleta se urijo dve leti, fantje tri, tudi v kriznih razmerah in na okupiranih ozemljih. Pri tem obstajajo izjeme, toda tistim, ki odhod v vojsko zavrnejo zaradi ugovora vesti, grozi zaporna kazen. Otroke indoktrinirajo od malega. Hodijo v mladinske kampe, ki so priprava na vojaščino, in jih silijo, da v roke vzamejo puško. Film prepleta vojaške posnetke iz prve roke in zapise iz dnevnikov tistih, ki v tem niso videli smisla in so končali svoje življenje. INNOCENCE / Danska, Izrael, Islandija, Finska / 2022 / Režija: Guy Davidi
Dokumentarni film govori o izraelskih mladostnikih, ki morajo pri osemnajstih letih na služenje obveznega vojaškega roka. Dekleta se urijo dve leti, fantje tri, tudi v kriznih razmerah in na okupiranih ozemljih. Pri tem obstajajo izjeme, toda tistim, ki odhod v vojsko zavrnejo zaradi ugovora vesti, grozi zaporna kazen. Otroke indoktrinirajo od malega. Hodijo v mladinske kampe, ki so priprava na vojaščino, in jih silijo, da v roke vzamejo puško. Film prepleta vojaške posnetke iz prve roke in zapise iz dnevnikov tistih, ki v tem niso videli smisla in so končali svoje življenje. INNOCENCE / Danska, Izrael, Islandija, Finska / 2022 / Režija: Guy Davidi
Vsako pomlad se na Novi Fundlandiji začne tekma s časom. Lovci na ledene gore oprezajo za gmotami ledu, ki jih nosi z Grenlandije. Z njih si prizadevajo odlomiti velike kose ledu, še preden bi se ta popolnoma stajal, in jih natovoriti na ladje, nato pa iz njih pridobljeno vodo drago prodati. Voda iz tega ledu namreč slovi kot "najčistejša na svetu" in je vsako leto bolj priljubljena za izdelavo različnih pijač. Toda za bogastvom, ki ga prinaša belo zlato, se skriva mračna resničnost – segrevanje ozračja. Podnebne spremembe utegnejo ta posel kmalu končati, saj se severni tečaj segreva skoraj trikrat hitreje kot preostali deli Zemlje. CHASSEURS D'ICEBERGS / ICEBERG HUNTING: THE "WHITE GOLD" RUSH / Belgija, Francija / 2022 / Režija: Charlotte Balatre
Vsako pomlad se na Novi Fundlandiji začne tekma s časom. Lovci na ledene gore oprezajo za gmotami ledu, ki jih nosi z Grenlandije. Z njih si prizadevajo odlomiti velike kose ledu, še preden bi se ta popolnoma stajal, in jih natovoriti na ladje, nato pa iz njih pridobljeno vodo drago prodati. Voda iz tega ledu namreč slovi kot "najčistejša na svetu" in je vsako leto bolj priljubljena za izdelavo različnih pijač. Toda za bogastvom, ki ga prinaša belo zlato, se skriva mračna resničnost – segrevanje ozračja. Podnebne spremembe utegnejo ta posel kmalu končati, saj se severni tečaj segreva skoraj trikrat hitreje kot preostali deli Zemlje. CHASSEURS D'ICEBERGS / ICEBERG HUNTING: THE "WHITE GOLD" RUSH / Belgija, Francija / 2022 / Režija: Charlotte Balatre
Drama. Za petnajstletno Sarah življenje ni preprosto … V šoli jo ustrahujejo, s svojim prepotentnim šefom v lokalni igralnici ima nerazčiščen odnos, ob vsem tem pa mora doma poskrbeti še za svojega mlajšega brata, sestro in manično depresivno mamo, ki ni najbolj samostojna. Kakor koli, dramski učitelj pri njej odkrije poseben talent za ustvarjanje komičnih nastopov. Pod njegovim vodstvom Sarah uspe preusmeriti svojo divjo in nestanovitno energijo v nekaj oprijemljivejšega in bolj urejenega. Začne se pripravljati za maturantski nastop in obenem tudi sama spoznava, da je nadarjena. Njena ljubezen do komedije postaja vse močnejša, in bolj ko se bliža dan predstave, bolj se kažejo razlike in večja je stiska med tem, kar Sarah želi od življenja, in njenim resničnim življenjem. JELLYFISH / ZK/ 2018 Režija: James Gardner / Scenarij: James Gardner, Simon Lord / Igrajo: Liv Hill, Sinead Matthews, Cyril Nri, Angus Barnett, Tomos Eames, Victoria Alcock, Helen Kennedy, Robbie White, Henry Lile, Jemima Newman, Connor Mills, Jay Sajjid, Lauran Taylor-Griffin, Mark Sangster, Ria Zmitrowicz …
Drama. Za petnajstletno Sarah življenje ni preprosto … V šoli jo ustrahujejo, s svojim prepotentnim šefom v lokalni igralnici ima nerazčiščen odnos, ob vsem tem pa mora doma poskrbeti še za svojega mlajšega brata, sestro in manično depresivno mamo, ki ni najbolj samostojna. Kakor koli, dramski učitelj pri njej odkrije poseben talent za ustvarjanje komičnih nastopov. Pod njegovim vodstvom Sarah uspe preusmeriti svojo divjo in nestanovitno energijo v nekaj oprijemljivejšega in bolj urejenega. Začne se pripravljati za maturantski nastop in obenem tudi sama spoznava, da je nadarjena. Njena ljubezen do komedije postaja vse močnejša, in bolj ko se bliža dan predstave, bolj se kažejo razlike in večja je stiska med tem, kar Sarah želi od življenja, in njenim resničnim življenjem. JELLYFISH / ZK/ 2018 Režija: James Gardner / Scenarij: James Gardner, Simon Lord / Igrajo: Liv Hill, Sinead Matthews, Cyril Nri, Angus Barnett, Tomos Eames, Victoria Alcock, Helen Kennedy, Robbie White, Henry Lile, Jemima Newman, Connor Mills, Jay Sajjid, Lauran Taylor-Griffin, Mark Sangster, Ria Zmitrowicz …
Nadaljevanje dogodivščin na konjskem ranču Immenhof Sestre Lou, Emmie in Charlie, ki so podedovale velik konjski ranč, se tokrat spopadajo s številnimi novimi izzivi. Ko neznani storilec zastrupi zmagovalnega dirkalnega konja Cagliostra s sosednjega ranča, se hitro dogovorijo, da ga bodo skrile na ranču Immenhof. Vendar Lou opazi, da tudi tam ni več varno in najde zatočišče drugje. Cagliostra odpelje med divje konje in mu obljubi, da se nikoli več ne bo udeležil konjske dirke. Njegov lastnik ima z dirkalnim konjem drugačne načrte. Serija filmov o sestrah, ki se za ohranitev konjskega ranča spopadajo s številnimi zunanjimi sovražniki, je bila v 70. letih priljubljena TV-vsebina v Nemčiji, pred nekaj leti pa so jo ponovno obudili. Izvirni naslov: IMMENHOF 2 – DAS GROSSE VERSHPRECHEN / Nemški film, 2022 / Režija in scenarij: Sharon von Wietersheim / Igrajo: Leia Holtwick, Ella Päffgen, Moritz Bäckerling, Caro Cult, Max Befort, Valerie Huber, Heiner Lauterbach
Nadaljevanje dogodivščin na konjskem ranču Immenhof Sestre Lou, Emmie in Charlie, ki so podedovale velik konjski ranč, se tokrat spopadajo s številnimi novimi izzivi. Ko neznani storilec zastrupi zmagovalnega dirkalnega konja Cagliostra s sosednjega ranča, se hitro dogovorijo, da ga bodo skrile na ranču Immenhof. Vendar Lou opazi, da tudi tam ni več varno in najde zatočišče drugje. Cagliostra odpelje med divje konje in mu obljubi, da se nikoli več ne bo udeležil konjske dirke. Njegov lastnik ima z dirkalnim konjem drugačne načrte. Serija filmov o sestrah, ki se za ohranitev konjskega ranča spopadajo s številnimi zunanjimi sovražniki, je bila v 70. letih priljubljena TV-vsebina v Nemčiji, pred nekaj leti pa so jo ponovno obudili. Izvirni naslov: IMMENHOF 2 – DAS GROSSE VERSHPRECHEN / Nemški film, 2022 / Režija in scenarij: Sharon von Wietersheim / Igrajo: Leia Holtwick, Ella Päffgen, Moritz Bäckerling, Caro Cult, Max Befort, Valerie Huber, Heiner Lauterbach
Velikonočna šunka se še prebavlja, a vseeno je tukaj že nova epizoda oddaje Kaj dogaja? Koga motijo vetrnice, koga moti saharski pesek in zakaj slovnične napake ne motijo nikogar? Obiskali smo slovensko vesoljsko agencijo in spremljali izstrelitev prve domače rakete z živo posadko, v rubriki (s)HIT tedna pa je naš Robi pripravil še edino športno navijaško himno, ki nam je za to poletje manjkala. V politični telenoveli Palomar izvemo za prave motive naših bodočih evropskih poslancev, ob prihajajočem svetovnem dnevu Romov pa se nam bo v studiu pridružil radijski in televizijski voditelj Sandi Horvat. V rubriki Glas ljudstva vam tokrat računalniške nasvete deli videonašponani Jonas Ž., na Mali terasi pa zapoje in zapleše legendarni Veličastko v sveže prevedenem hitu "Bil sem tu, zdaj pa grem".
Velikonočna šunka se še prebavlja, a vseeno je tukaj že nova epizoda oddaje Kaj dogaja? Koga motijo vetrnice, koga moti saharski pesek in zakaj slovnične napake ne motijo nikogar? Obiskali smo slovensko vesoljsko agencijo in spremljali izstrelitev prve domače rakete z živo posadko, v rubriki (s)HIT tedna pa je naš Robi pripravil še edino športno navijaško himno, ki nam je za to poletje manjkala. V politični telenoveli Palomar izvemo za prave motive naših bodočih evropskih poslancev, ob prihajajočem svetovnem dnevu Romov pa se nam bo v studiu pridružil radijski in televizijski voditelj Sandi Horvat. V rubriki Glas ljudstva vam tokrat računalniške nasvete deli videonašponani Jonas Ž., na Mali terasi pa zapoje in zapleše legendarni Veličastko v sveže prevedenem hitu "Bil sem tu, zdaj pa grem".
Rekordne aprilske temperature so poskrbele, da bo ta teden vroče tudi v novi epizodi oddaje Kaj dogaja? Koga Pirati tožijo, katere pravice se ožijo in kakšne govorice krožijo? Na terenu smo preverjali, kako obogateti z zbiranjem plastenk, v rubriki (s)HIT tedna pa z Robijem merimo temperaturo našega planeta. Magister Baltić se je v svoji analizi tokrat lotil prav posebne vrste upokojencev, v politični telenoveli Palomar pa spremljamo zadnje dni neke predsednice. Vaše težave bo tokrat reševala najbolj znana italijanska sadjarka G. Meloni, naš gost v studiu pa bo Tine Matjaševič, pevec mariborske skupine Alo! Stari, ki bo z nami skočil tudi na Malo teraso in povedal, kaj "Vse bo dal".
Rekordne aprilske temperature so poskrbele, da bo ta teden vroče tudi v novi epizodi oddaje Kaj dogaja? Koga Pirati tožijo, katere pravice se ožijo in kakšne govorice krožijo? Na terenu smo preverjali, kako obogateti z zbiranjem plastenk, v rubriki (s)HIT tedna pa z Robijem merimo temperaturo našega planeta. Magister Baltić se je v svoji analizi tokrat lotil prav posebne vrste upokojencev, v politični telenoveli Palomar pa spremljamo zadnje dni neke predsednice. Vaše težave bo tokrat reševala najbolj znana italijanska sadjarka G. Meloni, naš gost v studiu pa bo Tine Matjaševič, pevec mariborske skupine Alo! Stari, ki bo z nami skočil tudi na Malo teraso in povedal, kaj "Vse bo dal".
V slovenskih medijih v več kot 70 odstotkih kot viri informacij nastopajo moški; slednji so v veliki večini tudi gostje različnih oddaj in komentatorji politično družbenega dogajanja pri nas in v svetu. Ker je enakost spolov temeljna vrednota in temeljno načelo Evropske unije, zapisano pa je tudi v slovenski ustavi sta danes predsednica Združenja Ona Ve Marta Kos in predsednik uprave RTV Slovenija Zvezdan Martič podpisala Zavezo 50 – 50 za aktivno delovanje na področju enakosti spolov v slovenskem medijskem prostoru. O namenu zaveze in o tem kakšne spremembe prinaša v novi epizodi podkasta Na pravi strani z voditeljico Tito Mayer.
V slovenskih medijih v več kot 70 odstotkih kot viri informacij nastopajo moški; slednji so v veliki večini tudi gostje različnih oddaj in komentatorji politično družbenega dogajanja pri nas in v svetu. Ker je enakost spolov temeljna vrednota in temeljno načelo Evropske unije, zapisano pa je tudi v slovenski ustavi sta danes predsednica Združenja Ona Ve Marta Kos in predsednik uprave RTV Slovenija Zvezdan Martič podpisala Zavezo 50 – 50 za aktivno delovanje na področju enakosti spolov v slovenskem medijskem prostoru. O namenu zaveze in o tem kakšne spremembe prinaša v novi epizodi podkasta Na pravi strani z voditeljico Tito Mayer.
Amy in Elizo ugrabijo pripadniki oporečniške skupine, ki je v središču preiskave. Ugrabitelji zahtevajo, da enemu od pripadnikov skupine omogočita dostop do računalnikov v oporišču. Kirsten je za rešitev Amy pripravljena prekršiti celo lastna etična načela. Amy in Eliza morata kljub nevarnosti poskusiti pobegniti. VIGIL (II.) / 2023 / Velika Britanija Scenarij: Tom Edge Režija: Andy De Emmony, Joss Agnew V glavnih vlogah: Suranne Jones, Rose Leslie, Gary Lewis, Romola Garai, Dougray Scott, Oscar Salem, Amir El-Masry, David Elliot, Chris Jenks
Amy in Elizo ugrabijo pripadniki oporečniške skupine, ki je v središču preiskave. Ugrabitelji zahtevajo, da enemu od pripadnikov skupine omogočita dostop do računalnikov v oporišču. Kirsten je za rešitev Amy pripravljena prekršiti celo lastna etična načela. Amy in Eliza morata kljub nevarnosti poskusiti pobegniti. VIGIL (II.) / 2023 / Velika Britanija Scenarij: Tom Edge Režija: Andy De Emmony, Joss Agnew V glavnih vlogah: Suranne Jones, Rose Leslie, Gary Lewis, Romola Garai, Dougray Scott, Oscar Salem, Amir El-Masry, David Elliot, Chris Jenks
Amy po brutalni reševalni akciji podvomi prav o vsem. Prepričana je, da so ji vsi lagali, vendar dokazi govorijo nasprotno. Kirsten jo neuspešno prosi, naj se vrne domov. Amy se noče ukloniti pritiskom, naj zapusti Vudjan. Znajde se v še večji nevarnosti. VIGIL (II.) / 2023 / Velika Britanija Scenarij: Tom Edge Režija: Andy De Emmony, Joss Agnew V glavnih vlogah: Suranne Jones, Rose Leslie, Gary Lewis, Romola Garai, Dougray Scott, Oscar Salem, Amir El-Masry, David Elliot, Chris Jenks
Amy po brutalni reševalni akciji podvomi prav o vsem. Prepričana je, da so ji vsi lagali, vendar dokazi govorijo nasprotno. Kirsten jo neuspešno prosi, naj se vrne domov. Amy se noče ukloniti pritiskom, naj zapusti Vudjan. Znajde se v še večji nevarnosti. VIGIL (II.) / 2023 / Velika Britanija Scenarij: Tom Edge Režija: Andy De Emmony, Joss Agnew V glavnih vlogah: Suranne Jones, Rose Leslie, Gary Lewis, Romola Garai, Dougray Scott, Oscar Salem, Amir El-Masry, David Elliot, Chris Jenks
Za najavo in predstavitev gosta tokratne epizode Prvakov tedna, bi lahko uporabil zgolj tri črke: Tof. Že od leta 1960 je novinar, ne samo po poklicu, ampak ker je to njegov način življenja. Čeprav je zaprisežen kolesar in idejni pobudnik Maratona Franja, se je dve desetletji po radijskih valovih vozil na mopedu. Tofova rubrika v Nedeljskem dnevniku je menda že zrela za knjigo rekordov, leta 2000 so ga v Atenah razglasili za najboljšega športnika novinarja, na svetovnih prvenstvih je serijsko zbiral odličja v letnih in zimskih športih, med katerimi mu je najljubši tek na smučeh. Bil je prvi Slovenec na Grenlandiji, ima Ježkovo nagrado za življenjsko delo in je hkrati eden največkrat toženih slovenskih novinarjev. Gost tokratne epizode Prvakov tedna, 4 dni pred 90. rojstnim dnevom, je Tone Fornezzi - Tof.
Za najavo in predstavitev gosta tokratne epizode Prvakov tedna, bi lahko uporabil zgolj tri črke: Tof. Že od leta 1960 je novinar, ne samo po poklicu, ampak ker je to njegov način življenja. Čeprav je zaprisežen kolesar in idejni pobudnik Maratona Franja, se je dve desetletji po radijskih valovih vozil na mopedu. Tofova rubrika v Nedeljskem dnevniku je menda že zrela za knjigo rekordov, leta 2000 so ga v Atenah razglasili za najboljšega športnika novinarja, na svetovnih prvenstvih je serijsko zbiral odličja v letnih in zimskih športih, med katerimi mu je najljubši tek na smučeh. Bil je prvi Slovenec na Grenlandiji, ima Ježkovo nagrado za življenjsko delo in je hkrati eden največkrat toženih slovenskih novinarjev. Gost tokratne epizode Prvakov tedna, 4 dni pred 90. rojstnim dnevom, je Tone Fornezzi - Tof.
Zahodno od Antalye v Turčiji se od obalnih letovišč do visokih gorovij Taurusa razteza pokrajina Likija. Hribovja so posejana z izviri, antičnimi ruševinami in gorskimi vasicami, ki pa se žal spopadajo z odseljevanjem mladih. Na pobočjih okoli vasi Gökbük domačini pridelujejo granatna jabolka, iz katerih izdelujejo sok, kis in raznovrstne sladice. Iz starih časov, ko še ni bilo zamrzovalnikov, pa se je ohranila tudi priprava juhe v prahu za ozimnico.
Zahodno od Antalye v Turčiji se od obalnih letovišč do visokih gorovij Taurusa razteza pokrajina Likija. Hribovja so posejana z izviri, antičnimi ruševinami in gorskimi vasicami, ki pa se žal spopadajo z odseljevanjem mladih. Na pobočjih okoli vasi Gökbük domačini pridelujejo granatna jabolka, iz katerih izdelujejo sok, kis in raznovrstne sladice. Iz starih časov, ko še ni bilo zamrzovalnikov, pa se je ohranila tudi priprava juhe v prahu za ozimnico.
Slovenska politika še naprej preseneča. Osvetljujemo ozadja priprav na kongres Socialnih demokratov, na katerem bo jutri ta stranka z novim vodstvom nadaljevala prizadevanja za preživetje na slovenski politični sceni. In to preživetje ji pogosto otežuje predsednik vlade Robert Golob, njihov koalicijski šef, ki pogosto preseneti tudi sam. Ena zadnjih potez je bila izstrelitev Tomaža Vesela na mesto kandidata za novega komisarja. Bil pa ni koalicijski kandidat, ampak je koalicija o tem – tudi tokrat – za svojo odločitev izvedela iz medijev. O tem Ob osmih z Borisom Vezjakom, filozofom, publicistom in kritičnim opazovalcem slovenske politično-medijske krajine.
Slovenska politika še naprej preseneča. Osvetljujemo ozadja priprav na kongres Socialnih demokratov, na katerem bo jutri ta stranka z novim vodstvom nadaljevala prizadevanja za preživetje na slovenski politični sceni. In to preživetje ji pogosto otežuje predsednik vlade Robert Golob, njihov koalicijski šef, ki pogosto preseneti tudi sam. Ena zadnjih potez je bila izstrelitev Tomaža Vesela na mesto kandidata za novega komisarja. Bil pa ni koalicijski kandidat, ampak je koalicija o tem – tudi tokrat – za svojo odločitev izvedela iz medijev. O tem Ob osmih z Borisom Vezjakom, filozofom, publicistom in kritičnim opazovalcem slovenske politično-medijske krajine.
Zdravnica Mica in Tinko pokažeta, kaj se zgodi, če si zlomimo kost. Takrat moramo nujno k zdravniku. Ta bo kost naravnal, nato pa bomo morali še nekaj časa počivati.
Zdravnica Mica in Tinko pokažeta, kaj se zgodi, če si zlomimo kost. Takrat moramo nujno k zdravniku. Ta bo kost naravnal, nato pa bomo morali še nekaj časa počivati.
Bakterije v ustih naredijo v zobe luknjice, ki jim rečemo karies. Izognemo se mu lahko, če si dvakrat na dan umijemo zobe z zobno ščetko in nitko ter redno obiskujemo zobozdravnika.
Bakterije v ustih naredijo v zobe luknjice, ki jim rečemo karies. Izognemo se mu lahko, če si dvakrat na dan umijemo zobe z zobno ščetko in nitko ter redno obiskujemo zobozdravnika.
Tretji spomenik sezone je suvereno dobil Mathieu van der Poel. Na Pariz-Roubaix je navidez zlahka upravičil vlogo prvega favorita. Konkurenca je bila na dirki razredčena zaradi kopice padcev in poškodb v zadnjih tednih. V zadnjih tednih so se huje poškodovali Wout van Aert, Remco Evenepoel in tudi zmagovalec zadnjih dveh Tourov Jonas Vingegaard. Gost podkasta Tour 202 je direktor Dirke po Sloveniji Bogdan Fink, ki z voditeljem Luko Petričem in osrednjim kolesarskim reporterjem Vala 202 Igorjem Tomincem debatira o razlogih za padce in poškodbe, ki so zaznamovale zadnje tedne kolesarske sezone. Zakaj do tega prihaja, kakšne so možne rešitve in tudi, kaj to pomeni za nadaljevanje sezone, predvsem za vrhunec poletja, za dirko po Franciji, kjer je Vingegaardov nastop pod vprašajem. Podrobneje tudi o dolgih samostojnih pobegih, ki so bili nekoč redkost, zdaj pa so postali stalnica na največjih dirkah, pa o obeh mladih slovenskih kolesarjih, ki sta bila na Roubaixu najboljša na dirki do 19 let, o Jakobu Omrzelu in Erazmu Valjavcu, ter o letošnji izvedbi jubilejne 30. Dirke po Sloveniji.
Tretji spomenik sezone je suvereno dobil Mathieu van der Poel. Na Pariz-Roubaix je navidez zlahka upravičil vlogo prvega favorita. Konkurenca je bila na dirki razredčena zaradi kopice padcev in poškodb v zadnjih tednih. V zadnjih tednih so se huje poškodovali Wout van Aert, Remco Evenepoel in tudi zmagovalec zadnjih dveh Tourov Jonas Vingegaard. Gost podkasta Tour 202 je direktor Dirke po Sloveniji Bogdan Fink, ki z voditeljem Luko Petričem in osrednjim kolesarskim reporterjem Vala 202 Igorjem Tomincem debatira o razlogih za padce in poškodbe, ki so zaznamovale zadnje tedne kolesarske sezone. Zakaj do tega prihaja, kakšne so možne rešitve in tudi, kaj to pomeni za nadaljevanje sezone, predvsem za vrhunec poletja, za dirko po Franciji, kjer je Vingegaardov nastop pod vprašajem. Podrobneje tudi o dolgih samostojnih pobegih, ki so bili nekoč redkost, zdaj pa so postali stalnica na največjih dirkah, pa o obeh mladih slovenskih kolesarjih, ki sta bila na Roubaixu najboljša na dirki do 19 let, o Jakobu Omrzelu in Erazmu Valjavcu, ter o letošnji izvedbi jubilejne 30. Dirke po Sloveniji.
Sepp Kuss je navdušen nad svojimi slovenskimi koreninami, ki jih je lani spoznal po zaslugi raziskovanja radijskega novinarja Igorja Tominca, Tonija Grudna z Multimedijskega centra RTV Slovenija in zgodovinarja Mihe Šimca. Z veseljem se spominja svojega obiska Slovenije in pohoda na Triglav iz otroških dni, upa, da bo nekega dne obiskal tudi Žvirče v Suhi Krajini, od koder izvirajo njegov daljni sorodniki. Kuss tudi pove, da je vselej rad pomagal Primožu Rogliču, ker je bil vedno v igri za zmago na največjih dirkah, hvaležen pa je za podporo slovenskih navijačev. Tominec in Gruden sta gosta podkasta, skupaj z voditeljem Luko Petričem pa govorita o tem, kako sta raziskovala zgodbo o Kussovih slovenskih prednikih in njihovi poti v ZDA. Slišite lahko tudi, kakšna so razmerja moči pred naslednjim spomenikom sezone. Prvi favorit na dirki Liege-Bastogne-Liege je Tadej Pogačar. Podrobneje tudi o nizozemski klasiki, ki jo je v nedeljo dobil Tom Pidcock, kar je bila šele njegova peta zmaga v karieri.
Sepp Kuss je navdušen nad svojimi slovenskimi koreninami, ki jih je lani spoznal po zaslugi raziskovanja radijskega novinarja Igorja Tominca, Tonija Grudna z Multimedijskega centra RTV Slovenija in zgodovinarja Mihe Šimca. Z veseljem se spominja svojega obiska Slovenije in pohoda na Triglav iz otroških dni, upa, da bo nekega dne obiskal tudi Žvirče v Suhi Krajini, od koder izvirajo njegov daljni sorodniki. Kuss tudi pove, da je vselej rad pomagal Primožu Rogliču, ker je bil vedno v igri za zmago na največjih dirkah, hvaležen pa je za podporo slovenskih navijačev. Tominec in Gruden sta gosta podkasta, skupaj z voditeljem Luko Petričem pa govorita o tem, kako sta raziskovala zgodbo o Kussovih slovenskih prednikih in njihovi poti v ZDA. Slišite lahko tudi, kakšna so razmerja moči pred naslednjim spomenikom sezone. Prvi favorit na dirki Liege-Bastogne-Liege je Tadej Pogačar. Podrobneje tudi o nizozemski klasiki, ki jo je v nedeljo dobil Tom Pidcock, kar je bila šele njegova peta zmaga v karieri.
Zakaj je imela Svoboda takšne težave pri iskanju kandidatov za evropske volitve, zakaj se čedalje več mladih moških obrača na desno, zakaj se je Janez Janša še vedno izogiba in ali bi prevzela vlado in Svobodo, če bi poročilo KPK-ja odneslo premierja Goloba, bo pojasnila predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič. Zakaj pravijo, da je lahko pri nas vsakdo psihoterapevt, kdo naj v Sloveniji izvaja psihoterapijo in koliko Slovencev jo potrebuje, pa bosta pojasnila dr. Andreja Mikuž, predstavnica Zbornice kliničnih psihologov, in Miran Možina, direktor ljubljanske podružnice Univerze Sigmunda Freuda Dunaj.
Zakaj je imela Svoboda takšne težave pri iskanju kandidatov za evropske volitve, zakaj se čedalje več mladih moških obrača na desno, zakaj se je Janez Janša še vedno izogiba in ali bi prevzela vlado in Svobodo, če bi poročilo KPK-ja odneslo premierja Goloba, bo pojasnila predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič. Zakaj pravijo, da je lahko pri nas vsakdo psihoterapevt, kdo naj v Sloveniji izvaja psihoterapijo in koliko Slovencev jo potrebuje, pa bosta pojasnila dr. Andreja Mikuž, predstavnica Zbornice kliničnih psihologov, in Miran Možina, direktor ljubljanske podružnice Univerze Sigmunda Freuda Dunaj.
Ima Iran pravico do samoobrambe, jo imajo Palestinci, je to, kar gledamo v Gazi, genocid in ali se lahko regionalni konflikt razširi v kako večjo, globalnejšo vojno, bo pojasnil Tariq Ali, sloviti britanski novinar, pisatelj, zgodovinar in politični aktivist. Kako bo iranski napad na Izrael vplival na slovenska razmišljanja o tem, da bi priznali Palestino, zakaj je v Sloveniji toliko ruskih vohunov in zakaj Slovenci bolje opravljajo delo ruskih vohunov od samih ruskih vohunov, pa bo pojasnil Vojko Volk, državni sekretar za mednarodne zadeve ter nacionalno in mednarodno varnost v kabinetu predsednika vlade.
Ima Iran pravico do samoobrambe, jo imajo Palestinci, je to, kar gledamo v Gazi, genocid in ali se lahko regionalni konflikt razširi v kako večjo, globalnejšo vojno, bo pojasnil Tariq Ali, sloviti britanski novinar, pisatelj, zgodovinar in politični aktivist. Kako bo iranski napad na Izrael vplival na slovenska razmišljanja o tem, da bi priznali Palestino, zakaj je v Sloveniji toliko ruskih vohunov in zakaj Slovenci bolje opravljajo delo ruskih vohunov od samih ruskih vohunov, pa bo pojasnil Vojko Volk, državni sekretar za mednarodne zadeve ter nacionalno in mednarodno varnost v kabinetu predsednika vlade.
Po Južni Ameriki s Simonom Reevom
Tretjo etapo potovanja po Južni Ameriki Simon Reeve preživi med prebivalci Andov v Peruju in Boliviji. Pot začne v Machu Picchuju, enem najsijajnejših čudes sveta. Nato se poda v perujsko Dolino kokaina, od koder vsako leto izvozijo od 200 do 400 ton kokaina, tudi v Evropsko unijo. Obišče kmete, ki pridelujejo koko, in spremlja delo elitne policijske enote za boj proti mamilom. Potem je na vrsti La Rinconada, najviše ležeča stalna naselbina na Zemlji, ki s svojimi rudniki zlata privablja vse več ljudi, čeprav je leglo bolezni in kriminala. Na koncu odpotuje v Bolivijo, kjer z radijsko voditeljico Jolando spregovori o položaju domorodnih Bolivijk nekoč in danes. Simon Reeve's South America / The Garden Productions za BBC / 2022 / Režija: Chris Mitchell
Tretjo etapo potovanja po Južni Ameriki Simon Reeve preživi med prebivalci Andov v Peruju in Boliviji. Pot začne v Machu Picchuju, enem najsijajnejših čudes sveta. Nato se poda v perujsko Dolino kokaina, od koder vsako leto izvozijo od 200 do 400 ton kokaina, tudi v Evropsko unijo. Obišče kmete, ki pridelujejo koko, in spremlja delo elitne policijske enote za boj proti mamilom. Potem je na vrsti La Rinconada, najviše ležeča stalna naselbina na Zemlji, ki s svojimi rudniki zlata privablja vse več ljudi, čeprav je leglo bolezni in kriminala. Na koncu odpotuje v Bolivijo, kjer z radijsko voditeljico Jolando spregovori o položaju domorodnih Bolivijk nekoč in danes. Simon Reeve's South America / The Garden Productions za BBC / 2022 / Režija: Chris Mitchell
Po Južni Ameriki s Simonom Reevom
Na četrti etapi potovanja po Južni Ameriki Simon Reeve obišče tri izjemne naravne znamenitosti. Pot začne v Boliviji, na solišču Salar de Uyuni, enem najosupljivejših okolij na svetu, kjer se seznani s tradicionalnim pridobivanjem soli. Nato odpotuje v Brazilijo in raziskuje največje tropsko mokrišče na Zemlji, Pantanal. Spregovori o industrijskem kmetijstvu, ki s preoblikovanjem pokrajine vpliva na tamkajšnje podnebje. Poleg suše in požarov Pantanal zdaj presenetljivo pestijo še poplave, zaradi katerih ljudje trajno zapuščajo domove. Simon se odpravi tudi opazovat jaguarje. Nato se poda v Paragvaj, kjer spozna tako skrajno konservativne menonite kot tudi sodobno menonitsko skupnost, ki proizvede in izvozi več govedine kot ves EU. Nazadnje obišče suhi gozd Chaco, drugi največji gozd Južne Amerike. Tam spozna domorodno ljudstvo Ajoreo, ki je zaradi govedoreje in krčenja Chaca izgubilo dom. Simon Reeve's South America / The Garden Productions za BBC / 2022 / Režija: Chris Mitchell
Na četrti etapi potovanja po Južni Ameriki Simon Reeve obišče tri izjemne naravne znamenitosti. Pot začne v Boliviji, na solišču Salar de Uyuni, enem najosupljivejših okolij na svetu, kjer se seznani s tradicionalnim pridobivanjem soli. Nato odpotuje v Brazilijo in raziskuje največje tropsko mokrišče na Zemlji, Pantanal. Spregovori o industrijskem kmetijstvu, ki s preoblikovanjem pokrajine vpliva na tamkajšnje podnebje. Poleg suše in požarov Pantanal zdaj presenetljivo pestijo še poplave, zaradi katerih ljudje trajno zapuščajo domove. Simon se odpravi tudi opazovat jaguarje. Nato se poda v Paragvaj, kjer spozna tako skrajno konservativne menonite kot tudi sodobno menonitsko skupnost, ki proizvede in izvozi več govedine kot ves EU. Nazadnje obišče suhi gozd Chaco, drugi največji gozd Južne Amerike. Tam spozna domorodno ljudstvo Ajoreo, ki je zaradi govedoreje in krčenja Chaca izgubilo dom. Simon Reeve's South America / The Garden Productions za BBC / 2022 / Režija: Chris Mitchell
Lexie še vedno išče denar, ki ga je Morrisu ukradel Jared in pot jo vodi v Latvijo. Z Aaronom tam odkrijeta, da je Jared ustanovil več podjetij in zapravil ukraden denar. Morris ugrabi njena otroka, ker ni hotela sodelovati. Policija noče posredovati, dokler ne dobi več podatkov. PAYBACK / Velika Britanija / 2023 Scenarij: Debbie O'Malley Režija: Andrew Cumming, Jennie Darnell V glavnih vlogah: Morven Christie, Peter Mullan, Prasanna Puwanarajah, Derek Riddell, Steven Mackintosh, Rori Hawthorn, Grace Chilton
Lexie še vedno išče denar, ki ga je Morrisu ukradel Jared in pot jo vodi v Latvijo. Z Aaronom tam odkrijeta, da je Jared ustanovil več podjetij in zapravil ukraden denar. Morris ugrabi njena otroka, ker ni hotela sodelovati. Policija noče posredovati, dokler ne dobi več podatkov. PAYBACK / Velika Britanija / 2023 Scenarij: Debbie O'Malley Režija: Andrew Cumming, Jennie Darnell V glavnih vlogah: Morven Christie, Peter Mullan, Prasanna Puwanarajah, Derek Riddell, Steven Mackintosh, Rori Hawthorn, Grace Chilton
Lexie odkrije, kako brutalen zna biti Morris in se boji, da ne bo mogla najti pogrešanega denarja in bo zato njena družina v nevarnosti. Tudi na pomoč policije se ne more zanašati, le na svoje sposobnosti. Aaron ji zaupa nalogo, ki je sam ne more opraviti, pri tem pa Lexie odkrije nekaj zelo zanimivega. PAYBACK / Velika Britanija / 2023 Scenarij: Debbie O'Malley Režija: Andrew Cumming, Jennie Darnell V glavnih vlogah: Morven Christie, Peter Mullan, Prasanna Puwanarajah, Derek Riddell, Steven Mackintosh, Rori Hawthorn, Grace Chilton
Lexie odkrije, kako brutalen zna biti Morris in se boji, da ne bo mogla najti pogrešanega denarja in bo zato njena družina v nevarnosti. Tudi na pomoč policije se ne more zanašati, le na svoje sposobnosti. Aaron ji zaupa nalogo, ki je sam ne more opraviti, pri tem pa Lexie odkrije nekaj zelo zanimivega. PAYBACK / Velika Britanija / 2023 Scenarij: Debbie O'Malley Režija: Andrew Cumming, Jennie Darnell V glavnih vlogah: Morven Christie, Peter Mullan, Prasanna Puwanarajah, Derek Riddell, Steven Mackintosh, Rori Hawthorn, Grace Chilton
Brina, Kati in Smejko so s starši na pikniku in se igrajo deželo senc. Kati si na vse pretege prizadeva spreminjati pravila igre, tako da bi bila ta njej v prid. A Brini jo uspe prepričati, da je z upoštevanjem pravil igra zabavnejša.
Brina, Kati in Smejko so s starši na pikniku in se igrajo deželo senc. Kati si na vse pretege prizadeva spreminjati pravila igre, tako da bi bila ta njej v prid. A Brini jo uspe prepričati, da je z upoštevanjem pravil igra zabavnejša.
