Raziskujte
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Potujemo v zgodovino našega planeta in odkrivamo največja in najmanjša bitja, ki so ga poseljevala. Zagrizemo tudi v iskanje odgovora, kakšen mojstrski kipar je narava, ki se je domislila človeka – ravno prav velikega sesalca z nadpovprečno velikimi možgani.
Potujemo v zgodovino našega planeta in odkrivamo največja in najmanjša bitja, ki so ga poseljevala. Zagrizemo tudi v iskanje odgovora, kakšen mojstrski kipar je narava, ki se je domislila človeka – ravno prav velikega sesalca z nadpovprečno velikimi možgani.
Življenje Helene Koder so zaznamovali scenariji in režije skoraj 50-ih dokumentarnih filmov, ki so bili središče njene poklicne poti na Televiziji Slovenija. Leta 2022 je za življenjsko delo na področju dokumentarnega filma prejela Štigličevo nagrado. S pisanjem je nadaljevala tudi po upokojitvi. Enajst esejev, povezanih z doživljanjem in poznavanjem umetnosti, filozofije in književnosti, je strnila v knjigi Krošnja z neznanimi sadeži. Prvenec je 87-letno ustvarjalko izpolnil in osrečil. Čeprav skromna, saj sebe ne želi izpostavljati, pa je neskončno vesela spoznanja, da so bralci knjigo dobro sprejeli. »To pa je,« pravi avtorica, »veliko zadoščenje«.
Življenje Helene Koder so zaznamovali scenariji in režije skoraj 50-ih dokumentarnih filmov, ki so bili središče njene poklicne poti na Televiziji Slovenija. Leta 2022 je za življenjsko delo na področju dokumentarnega filma prejela Štigličevo nagrado. S pisanjem je nadaljevala tudi po upokojitvi. Enajst esejev, povezanih z doživljanjem in poznavanjem umetnosti, filozofije in književnosti, je strnila v knjigi Krošnja z neznanimi sadeži. Prvenec je 87-letno ustvarjalko izpolnil in osrečil. Čeprav skromna, saj sebe ne želi izpostavljati, pa je neskončno vesela spoznanja, da so bralci knjigo dobro sprejeli. »To pa je,« pravi avtorica, »veliko zadoščenje«.
Tokrat se povežemo z radijskim studijem pod Pekrsko gorco in poizvemo, kako gre pohodniku, ki se je peš namenil z Murske Sobote do Baške na otoku Krku, med drugim pa bomo govorili tudi o najstarejšem mestnem gasilskem društvu, ki pripravlja največjo štajersko gasilsko veselico, izkupiček pa bodo vložili v prenovo prostorov, v katerih so od leta 1881. Z nami bo Stane Kocutar.
Tokrat se povežemo z radijskim studijem pod Pekrsko gorco in poizvemo, kako gre pohodniku, ki se je peš namenil z Murske Sobote do Baške na otoku Krku, med drugim pa bomo govorili tudi o najstarejšem mestnem gasilskem društvu, ki pripravlja največjo štajersko gasilsko veselico, izkupiček pa bodo vložili v prenovo prostorov, v katerih so od leta 1881. Z nami bo Stane Kocutar.
Do 26.maja poteka projekt Polni zagona kolesarimo v službo. Namenjen je spodbujanju kolesarjenja kot trajnostne oblike mobilnosti in spreminjanju vsakodnevnih potovalnih navad. Za to, da bo pot s kolesom lažja in varna, so v okviru akcije po vsej Sloveniji organizirani brezplačni servisi koles. Ko je bil na voljo v Kopru, je Tjaša Škamperle tja zapeljala naše radijsko kolo. S serviserjem koles Borisom Režabkom je nastala svetovalna oddaja.
Do 26.maja poteka projekt Polni zagona kolesarimo v službo. Namenjen je spodbujanju kolesarjenja kot trajnostne oblike mobilnosti in spreminjanju vsakodnevnih potovalnih navad. Za to, da bo pot s kolesom lažja in varna, so v okviru akcije po vsej Sloveniji organizirani brezplačni servisi koles. Ko je bil na voljo v Kopru, je Tjaša Škamperle tja zapeljala naše radijsko kolo. S serviserjem koles Borisom Režabkom je nastala svetovalna oddaja.
V praznično- počitniškem tednu, ko mnogi ustvarjate prekrasne nove spomine, brskamo po zakladnici epizod. Se spomnite kaj ste počeli včeraj? Mnogi boste najbrž prikimali. Kaj pa v četrtek pred štirinajstimi dnevi? Enim mesecem? Šestimi leti? Ja, marsikaj, kar se nam zgodi zbledi in utone v pozabo, obstaja pa tudi peščica posameznikov, pri katerih to ni tako in imajo izrazito dober avtobiografski spomin in se odlično spomnijo vsakega dneva življenja od določenega leta naprej. So nevronska omrežja posameznikov s to sposobnostjo drugačna? Kaj imajo skupnega? In zakaj je pozabljanje včasih koristno?O tako imenovani hipertimeziji se je Mojca Delač pogovarjala z nevrologom prof. dr. Zvezdanom Pirtoškom.
V praznično- počitniškem tednu, ko mnogi ustvarjate prekrasne nove spomine, brskamo po zakladnici epizod. Se spomnite kaj ste počeli včeraj? Mnogi boste najbrž prikimali. Kaj pa v četrtek pred štirinajstimi dnevi? Enim mesecem? Šestimi leti? Ja, marsikaj, kar se nam zgodi zbledi in utone v pozabo, obstaja pa tudi peščica posameznikov, pri katerih to ni tako in imajo izrazito dober avtobiografski spomin in se odlično spomnijo vsakega dneva življenja od določenega leta naprej. So nevronska omrežja posameznikov s to sposobnostjo drugačna? Kaj imajo skupnega? In zakaj je pozabljanje včasih koristno?O tako imenovani hipertimeziji se je Mojca Delač pogovarjala z nevrologom prof. dr. Zvezdanom Pirtoškom.
Nocoj so v oddaji Sami naši na Prvem teme povezane s mednarodnim praznikom dela. O hrani, ki je nujen element praznovanja prvega maja, se bomo pogovorili s Miroslavom Banvoškom - Dadom, lastnikom restavracije Dagara v Ljubljani. Po hrani prideta prav ples in telovadba. Govorili bomo o dejavnosti, ki združuje oboje. Izvedeli boste, kaj je balkanika in kako se izvaja. Zraven hrane in plesa je nujen element vsakega praznovanja zagotovo glasba. Spoznajte harmonikarja Mileta Đurđevića -Žojana.
Nocoj so v oddaji Sami naši na Prvem teme povezane s mednarodnim praznikom dela. O hrani, ki je nujen element praznovanja prvega maja, se bomo pogovorili s Miroslavom Banvoškom - Dadom, lastnikom restavracije Dagara v Ljubljani. Po hrani prideta prav ples in telovadba. Govorili bomo o dejavnosti, ki združuje oboje. Izvedeli boste, kaj je balkanika in kako se izvaja. Zraven hrane in plesa je nujen element vsakega praznovanja zagotovo glasba. Spoznajte harmonikarja Mileta Đurđevića -Žojana.
Ko so se v podjetju Cult pred več kot 20 leti odločili, da bodo izdelovali svoja kolesa, so se jim številni dvomljivci najprej smejali. Od takrat so jih izdelali že več kot 20.000; z njihovimi športnimi kolesi so kolesarji tekmovali celo na olimpijskih igrah in svetovnih prvenstvih. Pred tremi leti jim je uspel še en podvig – predstavili so novo športno električno kolo, ki je v celoti plod slovenskega znanja in skupnega razvoja več slovenskih podjetij. Domel, denimo, je razvil močan in zanesljiv motor, ki sodi v sam vrh ponudbe električnih pogonskih sistemov na svetu. Cultova skupina devetih zaposlenih se je v zadnjih 15 letih specializirala tudi za servis vzmetenja in distribucijo kolesarskih komponent za vrsto blagovnih znamk, še naprej pa razvija tudi lasten program e-transportnih koles Krpan, ki jih med drugim uporablja že na tisoče poštarjev v osmih evropskih državah, in avtomatiziran sistem izposoje njihovih koles v mestih.
Ko so se v podjetju Cult pred več kot 20 leti odločili, da bodo izdelovali svoja kolesa, so se jim številni dvomljivci najprej smejali. Od takrat so jih izdelali že več kot 20.000; z njihovimi športnimi kolesi so kolesarji tekmovali celo na olimpijskih igrah in svetovnih prvenstvih. Pred tremi leti jim je uspel še en podvig – predstavili so novo športno električno kolo, ki je v celoti plod slovenskega znanja in skupnega razvoja več slovenskih podjetij. Domel, denimo, je razvil močan in zanesljiv motor, ki sodi v sam vrh ponudbe električnih pogonskih sistemov na svetu. Cultova skupina devetih zaposlenih se je v zadnjih 15 letih specializirala tudi za servis vzmetenja in distribucijo kolesarskih komponent za vrsto blagovnih znamk, še naprej pa razvija tudi lasten program e-transportnih koles Krpan, ki jih med drugim uporablja že na tisoče poštarjev v osmih evropskih državah, in avtomatiziran sistem izposoje njihovih koles v mestih.
Slovenija je čebelarska dežela, saj je pri nas registriranih okoli 10 tisoč čebelarjev. Naša država je tudi pobudnica svetovnega dneva čebel, ki ga zdaj že nekaj let obeležujemo 20. maja. Na praznik dela pa tokrat o čebelah delavkah, ki veljajo za najboljši primer marljivosti, pridnosti in hkrati simbolizirajo moč skupnosti. Vse to se zrcali tudi v številnih slovenskih pregovorih, ki so vezani na čebele. Na primer: »Ko delo vaše opazujem, lenobe svoje se sramujem.« Idiličen podeželski pejsaž s slovenskim čebelnjakom je razglednica, ki lahko obkroži svet, ki prikazuje red, ravnovesje, umeščenost v prostor, ki nam je blizu in sprejeta z družbenim konsenzom. Kaj pa prihod čebel v mesto in posledično čebelarjenje na strehah poslovnih stavb in kulturnih domov? Urbano čebelarjenje je relativno nov pojem, a vsebina, ki se skriva za njim ima dolgo tradicijo. Bojan Leskovec.
Slovenija je čebelarska dežela, saj je pri nas registriranih okoli 10 tisoč čebelarjev. Naša država je tudi pobudnica svetovnega dneva čebel, ki ga zdaj že nekaj let obeležujemo 20. maja. Na praznik dela pa tokrat o čebelah delavkah, ki veljajo za najboljši primer marljivosti, pridnosti in hkrati simbolizirajo moč skupnosti. Vse to se zrcali tudi v številnih slovenskih pregovorih, ki so vezani na čebele. Na primer: »Ko delo vaše opazujem, lenobe svoje se sramujem.« Idiličen podeželski pejsaž s slovenskim čebelnjakom je razglednica, ki lahko obkroži svet, ki prikazuje red, ravnovesje, umeščenost v prostor, ki nam je blizu in sprejeta z družbenim konsenzom. Kaj pa prihod čebel v mesto in posledično čebelarjenje na strehah poslovnih stavb in kulturnih domov? Urbano čebelarjenje je relativno nov pojem, a vsebina, ki se skriva za njim ima dolgo tradicijo. Bojan Leskovec.
Pogovor z raziskovalcem dr. Sergejem Pirkmajerjem
Pogovor z raziskovalcem dr. Sergejem Pirkmajerjem
Življenje človeka ali finančna in ekonomska transakcija? Gostji sta dr. Nina Vodopivec, ki se veliko ukvarja z vidiki dela, predvsem v tekstilni industriji in Eva Matjaž, ki zelo dobro pozna stanje na področju kulture in pasti transformacije kulturnega delavca v samostojnega podjetnika.
Življenje človeka ali finančna in ekonomska transakcija? Gostji sta dr. Nina Vodopivec, ki se veliko ukvarja z vidiki dela, predvsem v tekstilni industriji in Eva Matjaž, ki zelo dobro pozna stanje na področju kulture in pasti transformacije kulturnega delavca v samostojnega podjetnika.
Začel se je maj, mesec, ki nekako pomeni tudi odprtje sezone piknikov. Tokrat bomo v oddaji Pod pokrovko pod drobnogled vzeli kajmak – vrsto svežega sira. Rahlo soljen razvije pravo aromo in okus ravno v kombinaciji z jedmi z žara. Kakšna je razlika med pravim kajmakom in tistimi kajmaki, ki so na naših trgovskih policah sicer v večini, ne sledijo pa tradicionalnim načinom izdelave in sestavi?
Začel se je maj, mesec, ki nekako pomeni tudi odprtje sezone piknikov. Tokrat bomo v oddaji Pod pokrovko pod drobnogled vzeli kajmak – vrsto svežega sira. Rahlo soljen razvije pravo aromo in okus ravno v kombinaciji z jedmi z žara. Kakšna je razlika med pravim kajmakom in tistimi kajmaki, ki so na naših trgovskih policah sicer v večini, ne sledijo pa tradicionalnim načinom izdelave in sestavi?
Prvomajske budnice pihalnih godb so sicer stvar prazničnega jutra. Mi pa smo v oddaji Poglobljeno gostili Ervina Hartmana, dolgoletnega vodjo pihalnega orkestra KUD Pošta Maribor, ki je praktično vsako prvomajsko jutro od otroštva do osemdesetletnice preživel glasbeno delovno.
Prvomajske budnice pihalnih godb so sicer stvar prazničnega jutra. Mi pa smo v oddaji Poglobljeno gostili Ervina Hartmana, dolgoletnega vodjo pihalnega orkestra KUD Pošta Maribor, ki je praktično vsako prvomajsko jutro od otroštva do osemdesetletnice preživel glasbeno delovno.
Pomlad v Sloveniji vsako leto napovejo tudi štorklje, ki se vračajo v svoja gnezda s prezimovanja v toplih krajih.
Pomlad v Sloveniji vsako leto napovejo tudi štorklje, ki se vračajo v svoja gnezda s prezimovanja v toplih krajih.
Akademski slikarJože Trobec se je zapisal Sloveniji in svetu s svojim slavnim, legendarnim volkcem Vučkom, uradno maskoto Olimpijskih iger v Sarajevu leta 1984. Danes pa se predstavlja s portretnimi in političnimi karikaturami. Skozi leta ustvarjanja je narisal že več kot 10 tisoč karikatur. Aleksandra Vajd velja za eno vidnejših in pomembnejših ustvarjalk sodobne fotografije. Pri svojih stvaritvah želi presegati dvodimenzionalnost. To pogosto doseže tudi s pomočjo soustvarjalcev, ki jih pritegne k sodelovanju. Lenart Perko daje pomen kovaštvu, stari skoraj pozabljeni obrti. Najbolj ga pritegne izdelava nožev. V Šaleški dolini so odkrili premog pred več kot 250 leti, za začetek premogovništva pa velja leto 1875. Takrat so namreč na globini več kot 100 metrov odkrili debelo plast lignita. Danes o tem priča Muzej premogovništva Slovenije. Pomlad v Sloveniji vsako leto napovejo tudi štorklje, ki se vračajo v svoja gnezda s prezimovanja v toplih krajih. Naravovarstveniki s popisi in monitoringi že petindvajset let spremljajo te zanimive ptice.
Akademski slikarJože Trobec se je zapisal Sloveniji in svetu s svojim slavnim, legendarnim volkcem Vučkom, uradno maskoto Olimpijskih iger v Sarajevu leta 1984. Danes pa se predstavlja s portretnimi in političnimi karikaturami. Skozi leta ustvarjanja je narisal že več kot 10 tisoč karikatur. Aleksandra Vajd velja za eno vidnejših in pomembnejših ustvarjalk sodobne fotografije. Pri svojih stvaritvah želi presegati dvodimenzionalnost. To pogosto doseže tudi s pomočjo soustvarjalcev, ki jih pritegne k sodelovanju. Lenart Perko daje pomen kovaštvu, stari skoraj pozabljeni obrti. Najbolj ga pritegne izdelava nožev. V Šaleški dolini so odkrili premog pred več kot 250 leti, za začetek premogovništva pa velja leto 1875. Takrat so namreč na globini več kot 100 metrov odkrili debelo plast lignita. Danes o tem priča Muzej premogovništva Slovenije. Pomlad v Sloveniji vsako leto napovejo tudi štorklje, ki se vračajo v svoja gnezda s prezimovanja v toplih krajih. Naravovarstveniki s popisi in monitoringi že petindvajset let spremljajo te zanimive ptice.
V Šaleški dolini so odkrili premog pred več kot 250 leti, za začetek premogovništva pa velja leto 1875.
V Šaleški dolini so odkrili premog pred več kot 250 leti, za začetek premogovništva pa velja leto 1875.
Kovaštvu, stari skoraj pozabljeni obrti, daje nov pomen. Pod njegovimi rokami nastajajo noži, polni zanimivih zgodb.
Kovaštvu, stari skoraj pozabljeni obrti, daje nov pomen. Pod njegovimi rokami nastajajo noži, polni zanimivih zgodb.
Uveljavljena fotografinja želi pri svojih stvaritvah presegati dvodimenzionalnost. To pogosto doseže tudi s pomočjo soustvarjalcev, ki jih pritegne k sodelovanju.
Uveljavljena fotografinja želi pri svojih stvaritvah presegati dvodimenzionalnost. To pogosto doseže tudi s pomočjo soustvarjalcev, ki jih pritegne k sodelovanju.
Akademski slikar, ki se je zapisal Sloveniji in svetu s svojim slavnim, legendarnim volkcem Vučkom, uradno maskoto Olimpijskih iger v Sarajevu leta 1984.
Akademski slikar, ki se je zapisal Sloveniji in svetu s svojim slavnim, legendarnim volkcem Vučkom, uradno maskoto Olimpijskih iger v Sarajevu leta 1984.
Postavljanje gančkega majoša je več kot stoletni običaj v Gančanih v Prekmurju v spomin na prednike, ki so z dvigovanjem mlaja, imenovanega majoš, na dan pred prvim majem izražali upor zoper madžarsko oblast in hkrati opozarjali na svojo narodno identiteto. Običaj se je ohranil vse do danes, ko je Prekmurje del slovenskega ozemlja. (Ponovitev.)
Postavljanje gančkega majoša je več kot stoletni običaj v Gančanih v Prekmurju v spomin na prednike, ki so z dvigovanjem mlaja, imenovanega majoš, na dan pred prvim majem izražali upor zoper madžarsko oblast in hkrati opozarjali na svojo narodno identiteto. Običaj se je ohranil vse do danes, ko je Prekmurje del slovenskega ozemlja. (Ponovitev.)
V svetovalni oddaji tokrat o oblikovanju in vzdrževanju vrtov. Vprašali smo se, kako se lotimo prenove okrasnega vrta, kako ozelenimo balkon, kako si ustvarimo permakulturni vrt in kakšni so trendi pri zasnovi in urejanju okrasnega vrta. Z nami je bila svetovalka vrtnarskih storitev in urejanja vrtov Simona Gobec.
V svetovalni oddaji tokrat o oblikovanju in vzdrževanju vrtov. Vprašali smo se, kako se lotimo prenove okrasnega vrta, kako ozelenimo balkon, kako si ustvarimo permakulturni vrt in kakšni so trendi pri zasnovi in urejanju okrasnega vrta. Z nami je bila svetovalka vrtnarskih storitev in urejanja vrtov Simona Gobec.
Vesolje je polno vznemirljivih ugank; samo v naši galaksiji bi, na primer, utegnilo biti okoli 100 milijonov črnih lukenj. Problem je seveda v tem, da jih neposredno ne moremo videti. Izdaja jih predvsem vpliv, ki ga imajo na zvezde, ki so dovolj blizu, da se znajdejo v njihovem gravitacijskem objemu, iz katerega, kot vemo, ni moč pobegniti. A črne luknje še zdaleč niso edini fenomen v vesolju, katerega obstoj lahko zaznamo, izmerimo in izračunamo, ne da bi pri tem imeli kakšne zelo jasne predstave, za kaj pravzaprav gre. Nove in nove raziskave že desetletja potrjujejo, da je običajne snovi, iz katere smo ljudje in Zemlja in planeti pa sonce in vse druge zvezde v vseh stotinah milijard galaksij v vesolju … za pičlih 5 odstotkov. Kar je za nas običajno, je v vesolju tako rekoč izjema. Večino zavzemata t. i. temna snov in temna energija.
Vesolje je polno vznemirljivih ugank; samo v naši galaksiji bi, na primer, utegnilo biti okoli 100 milijonov črnih lukenj. Problem je seveda v tem, da jih neposredno ne moremo videti. Izdaja jih predvsem vpliv, ki ga imajo na zvezde, ki so dovolj blizu, da se znajdejo v njihovem gravitacijskem objemu, iz katerega, kot vemo, ni moč pobegniti. A črne luknje še zdaleč niso edini fenomen v vesolju, katerega obstoj lahko zaznamo, izmerimo in izračunamo, ne da bi pri tem imeli kakšne zelo jasne predstave, za kaj pravzaprav gre. Nove in nove raziskave že desetletja potrjujejo, da je običajne snovi, iz katere smo ljudje in Zemlja in planeti pa sonce in vse druge zvezde v vseh stotinah milijard galaksij v vesolju … za pičlih 5 odstotkov. Kar je za nas običajno, je v vesolju tako rekoč izjema. Večino zavzemata t. i. temna snov in temna energija.
V torkovi Radisferi smo pogledali prek meje k rojakom v Furlaniji-Julijski krajini. Konec lanskega leta je namreč pri Založništvu Tržaškega tiska izšla razširjena izdaja prvega slovenskega vodnika po Trstu. Priročna knjižica z naslovom "Kako lep je Trat" predstavlja slovensko dušo večkulturnega mesta, njeno bogato preteklost in živahno sedanjost. Z avtorji vodnika se je po mestu sprehodila Špela Lenardič.
V torkovi Radisferi smo pogledali prek meje k rojakom v Furlaniji-Julijski krajini. Konec lanskega leta je namreč pri Založništvu Tržaškega tiska izšla razširjena izdaja prvega slovenskega vodnika po Trstu. Priročna knjižica z naslovom "Kako lep je Trat" predstavlja slovensko dušo večkulturnega mesta, njeno bogato preteklost in živahno sedanjost. Z avtorji vodnika se je po mestu sprehodila Špela Lenardič.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Avtor glasbe: Aleš Klinar Avtor besedila: Leopold Poljanšek Besedilo te slovite popevke vsebuje kar nekaj citatov iz klasične slovenske poezije: verz "samo milijon nas je" je prvi zapisal Karel Destovnik Kajuh, ki je nadaljeval s težkimi mislimi, medtem ko Agropop nadaljuje bolj vedro. Tudi prvi verzi parafrazirajo Župančičevo Dumo - ali pa celo Šalamunovo Dumo 64". Oddaja se bo posvetila tako glasbenim kot družbenim kontekstom priljubeljen skladbe.
Avtor glasbe: Aleš Klinar Avtor besedila: Leopold Poljanšek Besedilo te slovite popevke vsebuje kar nekaj citatov iz klasične slovenske poezije: verz "samo milijon nas je" je prvi zapisal Karel Destovnik Kajuh, ki je nadaljeval s težkimi mislimi, medtem ko Agropop nadaljuje bolj vedro. Tudi prvi verzi parafrazirajo Župančičevo Dumo - ali pa celo Šalamunovo Dumo 64". Oddaja se bo posvetila tako glasbenim kot družbenim kontekstom priljubeljen skladbe.
Nacionalni inštitut za biologijo je pretekli teden predstavil zgoščen prikaz razvoja najsodobnejše diagnostike rastlinskih viromov, združb vseh precej različnih virusov v tarčnih vzorcih. Zadnji dve desetletji sta bili v znamenju razcveta t.im. metod visokozmogljivega sekvenciranja genomov s katerimi na Oddelku za biotehnologijo in sistemsko biologijo lahko pri analizi vzorca odkrijejo tudi doslej še neznane viruse. Seveda predvsem škodljive rastlinske saj jih na NIB že desetletja dejavno preiskujejo s t.im. tarčnimi metodami sekvenciranja genomov. Nova diagnostika je predvsem omogočila odkrivanje doslej še nepoznanih škodljivih rastlinskih virusov, ki jih tarčni pristop zaradi logičnih omejitev metode ni mogel. Razvoj novejših diagnostičnih metod predstavlja vodja Enote Mikrobiologija na Oddelku za biotehnologijo in sistemsko biologijo doc.dr. Denis Kutnjak. FOTO: Primer paradižnika z bolezenskimi znaki virusne okužbe VIR: Mark Paul Selda Rivarez, Nacionalni inštitut za biologijo
Nacionalni inštitut za biologijo je pretekli teden predstavil zgoščen prikaz razvoja najsodobnejše diagnostike rastlinskih viromov, združb vseh precej različnih virusov v tarčnih vzorcih. Zadnji dve desetletji sta bili v znamenju razcveta t.im. metod visokozmogljivega sekvenciranja genomov s katerimi na Oddelku za biotehnologijo in sistemsko biologijo lahko pri analizi vzorca odkrijejo tudi doslej še neznane viruse. Seveda predvsem škodljive rastlinske saj jih na NIB že desetletja dejavno preiskujejo s t.im. tarčnimi metodami sekvenciranja genomov. Nova diagnostika je predvsem omogočila odkrivanje doslej še nepoznanih škodljivih rastlinskih virusov, ki jih tarčni pristop zaradi logičnih omejitev metode ni mogel. Razvoj novejših diagnostičnih metod predstavlja vodja Enote Mikrobiologija na Oddelku za biotehnologijo in sistemsko biologijo doc.dr. Denis Kutnjak. FOTO: Primer paradižnika z bolezenskimi znaki virusne okužbe VIR: Mark Paul Selda Rivarez, Nacionalni inštitut za biologijo
Belgijcem se letos res obeta super volilno leto, ker bodo na volišča morali oditi kar petkrat. In to dobesedno morali, saj je Belgija ena redkih članic Unije v kateri je udeležba na volitvah obvezna. Tik pred praznikom dela,1.majem, so se dostavljavci hrane podjetja Uber (v glavnem so to kolesarji in motoristi) odločili, da bodo stavkali. Na enem osrednjih bruseljskih trgov so postavili kip - strica Jake Racmana - Skopušnika. Saj veste - to je tisti, ki je super bogat, ampak zelo skopuški. Kip, bržčas ne bi ravno razveselil Skopušnika, če bi bil resnična oseba. Upodobljen je namreč kot, da je prelit s katranom in povaljan v perju. Vsi dobro vemo, kaj to pomeni.
Belgijcem se letos res obeta super volilno leto, ker bodo na volišča morali oditi kar petkrat. In to dobesedno morali, saj je Belgija ena redkih članic Unije v kateri je udeležba na volitvah obvezna. Tik pred praznikom dela,1.majem, so se dostavljavci hrane podjetja Uber (v glavnem so to kolesarji in motoristi) odločili, da bodo stavkali. Na enem osrednjih bruseljskih trgov so postavili kip - strica Jake Racmana - Skopušnika. Saj veste - to je tisti, ki je super bogat, ampak zelo skopuški. Kip, bržčas ne bi ravno razveselil Skopušnika, če bi bil resnična oseba. Upodobljen je namreč kot, da je prelit s katranom in povaljan v perju. Vsi dobro vemo, kaj to pomeni.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Slovenski državni gozdovi so že petič pripravili vseslovensko akcijo sajenja mladih dreves. V Velenju se jim je pridružila naša ekipa. Govorimo o strojnih krožkih, ki imajo v Sloveniji že 30 letno tradicijo. Svetovno združenje veterinarjev se je leta 2000 odločilo, da bodo zadnjo soboto v aprilu praznovali dan veterinarjev in opozorili na družbeni pomen te strokovne službe. Predstavljamo veterinarje praktike iz veterinarske ambulanete KRI&ZA. Mariborska Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede sodeluje v projektu o evropskem svilogojstvu. Njihovi raziskovalci se ukvarjajo predvsem s proučevanjem murve, ki so jo včasih gojili tudi skupaj z vinsko trto.
Slovenski državni gozdovi so že petič pripravili vseslovensko akcijo sajenja mladih dreves. V Velenju se jim je pridružila naša ekipa. Govorimo o strojnih krožkih, ki imajo v Sloveniji že 30 letno tradicijo. Svetovno združenje veterinarjev se je leta 2000 odločilo, da bodo zadnjo soboto v aprilu praznovali dan veterinarjev in opozorili na družbeni pomen te strokovne službe. Predstavljamo veterinarje praktike iz veterinarske ambulanete KRI&ZA. Mariborska Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede sodeluje v projektu o evropskem svilogojstvu. Njihovi raziskovalci se ukvarjajo predvsem s proučevanjem murve, ki so jo včasih gojili tudi skupaj z vinsko trto.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Gospa Vlasta Krivec Jurečič je upokojena univerzitetna diplomirana biologinja, že vrsto let pa tudi energoterapevtka, ki se ukvarja s podzavestnimi vzorci, blokadami in travmami, tako na zavestnem kot tudi energijskem nivoju. S posebnimi tehnikami dostopa do podzavesti in z energijskimi ter zavestnimi tehnikami poskuša vnesti nove podzavestne vzorce. "Travma, bolezen in zdravljenje v toksični civilizaciji" je podnaslov knjige, ki nam jo bo naša sogovornica tokrat predstavila. "Navidezna normalnost" avtorjev Gaborja in Daniela Mateja je knjiga, ki nam lahko pomaga do boljšega razumevanja sveta, v katerem živimo. Vlasta Krivec Jurečič je Luciji Fatur najprej povedala nekaj o avtorju Gaborju Mateju.
Gospa Vlasta Krivec Jurečič je upokojena univerzitetna diplomirana biologinja, že vrsto let pa tudi energoterapevtka, ki se ukvarja s podzavestnimi vzorci, blokadami in travmami, tako na zavestnem kot tudi energijskem nivoju. S posebnimi tehnikami dostopa do podzavesti in z energijskimi ter zavestnimi tehnikami poskuša vnesti nove podzavestne vzorce. "Travma, bolezen in zdravljenje v toksični civilizaciji" je podnaslov knjige, ki nam jo bo naša sogovornica tokrat predstavila. "Navidezna normalnost" avtorjev Gaborja in Daniela Mateja je knjiga, ki nam lahko pomaga do boljšega razumevanja sveta, v katerem živimo. Vlasta Krivec Jurečič je Luciji Fatur najprej povedala nekaj o avtorju Gaborju Mateju.
Lončarstvo spada med najstarejše in nekoč najbolj razširjene obrti na Slovenskem. Leta 1751 omenja princ Friedrich Otto Hermann v svojih potopisih, da ni v nobeni avstrijski deželi sorazmerno toliko lončarjev kakor ravno na Kranjskem. Lončarstvo se je razvijalo v različnih lončarskih središčih: Ljubno na Gorenjskem, Komenda, Ribniška dolina, Šentjernejsko in Krško polje, okolica Celja, Dravsko in Ptujsko polje ter Prekmurje. Osnova za lončarske izdelke je primemo mastna glina, prosta peščenih in drugih škodljivih snovi. Najvažnejše lončarsko orodje je vreteno ali lončarski kolovrat, kot so ga imenovali nekdaj. Lončeni izdelki imajo dekorativen in uporaben namen. Sodeč po tem, da so med najpogostejšimi arheološkimi najdbami ostanki lončenih posod in keramike, lahko zaključimo, da lončarske izdelke odlikuje trajnost. Kako poteka delo v lončarski delavnici, kjer se spajata tradicija rokodelstva in sodobnost, bomo izvedeli v tokratnih NaPOTkih. Bojan Leskovec je obiskal lončarstvo Dobo v Žalni pri Grosuplju.
Lončarstvo spada med najstarejše in nekoč najbolj razširjene obrti na Slovenskem. Leta 1751 omenja princ Friedrich Otto Hermann v svojih potopisih, da ni v nobeni avstrijski deželi sorazmerno toliko lončarjev kakor ravno na Kranjskem. Lončarstvo se je razvijalo v različnih lončarskih središčih: Ljubno na Gorenjskem, Komenda, Ribniška dolina, Šentjernejsko in Krško polje, okolica Celja, Dravsko in Ptujsko polje ter Prekmurje. Osnova za lončarske izdelke je primemo mastna glina, prosta peščenih in drugih škodljivih snovi. Najvažnejše lončarsko orodje je vreteno ali lončarski kolovrat, kot so ga imenovali nekdaj. Lončeni izdelki imajo dekorativen in uporaben namen. Sodeč po tem, da so med najpogostejšimi arheološkimi najdbami ostanki lončenih posod in keramike, lahko zaključimo, da lončarske izdelke odlikuje trajnost. Kako poteka delo v lončarski delavnici, kjer se spajata tradicija rokodelstva in sodobnost, bomo izvedeli v tokratnih NaPOTkih. Bojan Leskovec je obiskal lončarstvo Dobo v Žalni pri Grosuplju.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
Skorajda vse, kar nas obkroža in kar o tem vemo, je dosežek znanstvenih raziskav. A čeprav nismo raziskovalci, lahko to še vedno postanemo! Opazovanje vremena, narave, voda, rastlin in živali okoli sebe je le nekaj dejavnosti, ki jih spodbuja občanska znanost. O njenem pomenu, ciljih in vlogi bo v studiu spregovoril dr. Uroš Kunaver. Kako tudi Agencija RS za okolje s pomočjo prostovoljcev pridobiva številne pomembne podatke in kako velik je prispevek prostovoljcev pri tem, nam bo pojasnila seizmologinja Anita Jerše Sharma. Na Društvu za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije pa že od leta 1979 k opazovanju ptic spodbujajo vse njihove bolj in manj izkušene ljubitelje. V tretjem tednu januarja smo se tako pridružili projektu Ptice okoli nas, ki ne zahteva posebnega znanja, a daje veliko veselja. Obiskali smo tudi fenološke opazovalce, ki na fenoloških postajah po Sloveniji budno spremljajo rast in razvoj različnih rastlin. Dr. Maja Zagmajster pa nam bo pojasnila, kako jim prostovoljci jamarji pomagajo tudi pri preučevanju podzemne favne. Jamarji iz novomeškega jamarskega društva so namreč odkrili novo, še nevpisano živalsko vrsto – jamsko pijavko. Kot vidite, je priložnosti, da bi tudi vi postali občanski znanstvenik, res veliko!
Skorajda vse, kar nas obkroža in kar o tem vemo, je dosežek znanstvenih raziskav. A čeprav nismo raziskovalci, lahko to še vedno postanemo! Opazovanje vremena, narave, voda, rastlin in živali okoli sebe je le nekaj dejavnosti, ki jih spodbuja občanska znanost. O njenem pomenu, ciljih in vlogi bo v studiu spregovoril dr. Uroš Kunaver. Kako tudi Agencija RS za okolje s pomočjo prostovoljcev pridobiva številne pomembne podatke in kako velik je prispevek prostovoljcev pri tem, nam bo pojasnila seizmologinja Anita Jerše Sharma. Na Društvu za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije pa že od leta 1979 k opazovanju ptic spodbujajo vse njihove bolj in manj izkušene ljubitelje. V tretjem tednu januarja smo se tako pridružili projektu Ptice okoli nas, ki ne zahteva posebnega znanja, a daje veliko veselja. Obiskali smo tudi fenološke opazovalce, ki na fenoloških postajah po Sloveniji budno spremljajo rast in razvoj različnih rastlin. Dr. Maja Zagmajster pa nam bo pojasnila, kako jim prostovoljci jamarji pomagajo tudi pri preučevanju podzemne favne. Jamarji iz novomeškega jamarskega društva so namreč odkrili novo, še nevpisano živalsko vrsto – jamsko pijavko. Kot vidite, je priložnosti, da bi tudi vi postali občanski znanstvenik, res veliko!
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
Dolgotrajna oskrba je namenjena ljudem, ki v daljšem obdobju ali za stalno potrebujejo pomoč druge osebe pri opravljanju osnovnih in podpornih opravil. Zakon o dolgotrajni oskrbi prinaša štiri temeljne pravice: pravico do oskrbovalca družinskega člana, dolgotrajno oskrbo na domu, dolgotrajno oskrbo v instituciji in denarni prejemek, obenem pa še dodatni pravici: e-oskrbo in storitve za krepitev in ohranjanje samostojnosti. Več o uveljavljanju dolgotrajne oskrbe, upravičencih, komisijah in izzivih boste izvedeli v tokratni oddaji.
Dolgotrajna oskrba je namenjena ljudem, ki v daljšem obdobju ali za stalno potrebujejo pomoč druge osebe pri opravljanju osnovnih in podpornih opravil. Zakon o dolgotrajni oskrbi prinaša štiri temeljne pravice: pravico do oskrbovalca družinskega člana, dolgotrajno oskrbo na domu, dolgotrajno oskrbo v instituciji in denarni prejemek, obenem pa še dodatni pravici: e-oskrbo in storitve za krepitev in ohranjanje samostojnosti. Več o uveljavljanju dolgotrajne oskrbe, upravičencih, komisijah in izzivih boste izvedeli v tokratni oddaji.
Vizionar - obrtnik in podjetnik
Prihodnjič o podjetju Feroda iz Celja, kjer je pred skoraj 40 leti vizionarsko zgodbo začel Drago Pavčnik. Mojster Pavel Skaza pa nam je odprl vrata v svet izdelovanja godal. Prve violine je v zameno za les razdelil kmetom.
Prihodnjič o podjetju Feroda iz Celja, kjer je pred skoraj 40 leti vizionarsko zgodbo začel Drago Pavčnik. Mojster Pavel Skaza pa nam je odprl vrata v svet izdelovanja godal. Prve violine je v zameno za les razdelil kmetom.
Z raznoliko druščino pasem psov smo se družili na razstavi psov v Mariboru. Predstavljamo miniaturne avstralske ovčarje. Prelistali smo knjigo »Narava ve«, ki jo je v sodelovanju z založbo Jasa izdal pisatelj in velik ljubitelj živali, Tone Partljič. Z njo želi pri otrocih spodbuditi ljubezen do živali in narave. Svetujemo, kaj moramo spomladi urediti okoli in v vrtnem ribniku, da bo bivanje zdravo in prijetno za ribe. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Z raznoliko druščino pasem psov smo se družili na razstavi psov v Mariboru. Predstavljamo miniaturne avstralske ovčarje. Prelistali smo knjigo »Narava ve«, ki jo je v sodelovanju z založbo Jasa izdal pisatelj in velik ljubitelj živali, Tone Partljič. Z njo želi pri otrocih spodbuditi ljubezen do živali in narave. Svetujemo, kaj moramo spomladi urediti okoli in v vrtnem ribniku, da bo bivanje zdravo in prijetno za ribe. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Gostja oddaje Obrazi sosednje ulice je bila mariborska fotografinja Maja Modrinjak, ki je fotografijo spoznavala že od malih nog; z njo jo se seznanil že njen oče, znani fotografski mojster Dragiša. Modrinjakova je bila tudi ena izmed prvih kamermank v Mariboru. (foto: Maja Modrinjak)
Gostja oddaje Obrazi sosednje ulice je bila mariborska fotografinja Maja Modrinjak, ki je fotografijo spoznavala že od malih nog; z njo jo se seznanil že njen oče, znani fotografski mojster Dragiša. Modrinjakova je bila tudi ena izmed prvih kamermank v Mariboru. (foto: Maja Modrinjak)
V turistični oddaji smo postavili v ospredje grad Borl; dolga leta je klavrno propadal, pred nedavnim pa je znova odprl vrata in spet vabi obiskovalce. Zatem smo se ustavili v Rimskih Toplicah, ki poleg Term ponujajo še veliko razlogov za obisk, in nadaljevali bomo potopisni klepet…popotnik Dušan Berdnik je z nami delil zanimive izkušnje s svojih potovanj.
V turistični oddaji smo postavili v ospredje grad Borl; dolga leta je klavrno propadal, pred nedavnim pa je znova odprl vrata in spet vabi obiskovalce. Zatem smo se ustavili v Rimskih Toplicah, ki poleg Term ponujajo še veliko razlogov za obisk, in nadaljevali bomo potopisni klepet…popotnik Dušan Berdnik je z nami delil zanimive izkušnje s svojih potovanj.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
V veliko jezikih se odločajo za tako imenovana častna ali spominska imena, in sicer tako, da javne ustanove, šole, tudi javne objekte poimenujejo po navadno izjemnih pokojnih osebah, ki v družbi uživajo ugled in jim v skupnosti priznavajo častno mesto ali vlogo. “Na Slovenskem nismo izjema,” ugotavlja tokratna sogovornica Krake informativne koristne slovenščine, doktorica Helena Dobrovoljc in opozarja, da rodilniška oblika nadomešča zvezo se imenuje po. Gimnazija Rudolfa Maistra torej ni gimnazija, ki bi jo imel ali vodil Rudolf Maister, temveč se le imenuje po njem.
V veliko jezikih se odločajo za tako imenovana častna ali spominska imena, in sicer tako, da javne ustanove, šole, tudi javne objekte poimenujejo po navadno izjemnih pokojnih osebah, ki v družbi uživajo ugled in jim v skupnosti priznavajo častno mesto ali vlogo. “Na Slovenskem nismo izjema,” ugotavlja tokratna sogovornica Krake informativne koristne slovenščine, doktorica Helena Dobrovoljc in opozarja, da rodilniška oblika nadomešča zvezo se imenuje po. Gimnazija Rudolfa Maistra torej ni gimnazija, ki bi jo imel ali vodil Rudolf Maister, temveč se le imenuje po njem.
V Ljubljani v Savskem naselju že od leta 2015 deluje knjižnica reči, prva tovrstna izposojevalnica predmetov pri nas. Nastala je po vzoru podobnih projektov v tujini in deluje po vzoru klasične knjižnične izposoje. Spodbuja h krožni uporabi in izmenjavi in tako med drugim prispeva tudi k manjši potrošnji in varovanju okolja. Jošt Derlink se je knjižnici reči pridružil leto po njenem nastanku, najprej kot nadomestni knjižničar, nato kot stalni ter kot vodja knjižnice, sprva kot projekta v okviru nevladne organizacije Prostorož, zadnja štiri leta pa kot predsednik samostojnega društva Knjižnica reči. Danes razmišlja tudi o tem, kako pospešiti odprtje podobnih knjižnic drugod po Sloveniji, v Ljubljani pa že uvaja tudi izmenjevalnico in tudi popravljalnico reči.
V Ljubljani v Savskem naselju že od leta 2015 deluje knjižnica reči, prva tovrstna izposojevalnica predmetov pri nas. Nastala je po vzoru podobnih projektov v tujini in deluje po vzoru klasične knjižnične izposoje. Spodbuja h krožni uporabi in izmenjavi in tako med drugim prispeva tudi k manjši potrošnji in varovanju okolja. Jošt Derlink se je knjižnici reči pridružil leto po njenem nastanku, najprej kot nadomestni knjižničar, nato kot stalni ter kot vodja knjižnice, sprva kot projekta v okviru nevladne organizacije Prostorož, zadnja štiri leta pa kot predsednik samostojnega društva Knjižnica reči. Danes razmišlja tudi o tem, kako pospešiti odprtje podobnih knjižnic drugod po Sloveniji, v Ljubljani pa že uvaja tudi izmenjevalnico in tudi popravljalnico reči.
SEBASTJANOVA VISOKA GREDA Sebastjan opazuje svojo lani narejeno visoko gredo. Vedno znova spoznava, da se prezgodnje setve ne obnesejo. Tako se je redkvica, posejana kasneje, že začela debeliti, medtem ko pri zgodnji setvi še ne. S sajenjem plodovk pa še odlaša. KO SADIMO PARADIŽNIKE Preden bomo paradižnike presadili na prosto, jih nekaj dni utrjujemo zunaj v zavetni legi. Ker se paradižnik zelo razveji, naj bo sadilna razdalja med vrstami vsaj 70 cm, v vrsti pa 40 cm. Nasvete o oporah povzema dr. Kristina Ugrinović s Kmetijskega inštituta Slovenije. OPRAŠEVANJE KAKTUSOV V Paviljonu kaktej v Rogaški Slatini lahko občudujemo eno najbogatejših zbirk teh posebnih rastlin v Evropi. Med njimi so že skoraj 90 let stari primerki, med povprečno velikimi pa izstopa komaj kak centimeter 'velik' – najmanjši na svetu. S skrbnico, gospo Lučko, spoznamo opraševanje kaktusov. RABARBARA – ZA NA VRT IN V LONEC Ker rabarbara zavzame kakšen kvadratni meter površine, to upoštevajmo ob sajenju. Pobiramo močne listne peclje, ki so užitni do začetka poletja, kasneje je v njih preveč oksalne kisline. Mateja Reš z Vrta okusov rabarbaro uporablja za zatiranje škodljivcev na vrtu, iz sočnih stebelc pa pričara okusne prigrizke. V tokratni oddaji se lahko potegujete tudi za kar nekaj lepih nagrad. Ne zamudite nas v živo, v petek ob 17.20 na TVS1. navrtu@rtvslo.si
SEBASTJANOVA VISOKA GREDA Sebastjan opazuje svojo lani narejeno visoko gredo. Vedno znova spoznava, da se prezgodnje setve ne obnesejo. Tako se je redkvica, posejana kasneje, že začela debeliti, medtem ko pri zgodnji setvi še ne. S sajenjem plodovk pa še odlaša. KO SADIMO PARADIŽNIKE Preden bomo paradižnike presadili na prosto, jih nekaj dni utrjujemo zunaj v zavetni legi. Ker se paradižnik zelo razveji, naj bo sadilna razdalja med vrstami vsaj 70 cm, v vrsti pa 40 cm. Nasvete o oporah povzema dr. Kristina Ugrinović s Kmetijskega inštituta Slovenije. OPRAŠEVANJE KAKTUSOV V Paviljonu kaktej v Rogaški Slatini lahko občudujemo eno najbogatejših zbirk teh posebnih rastlin v Evropi. Med njimi so že skoraj 90 let stari primerki, med povprečno velikimi pa izstopa komaj kak centimeter 'velik' – najmanjši na svetu. S skrbnico, gospo Lučko, spoznamo opraševanje kaktusov. RABARBARA – ZA NA VRT IN V LONEC Ker rabarbara zavzame kakšen kvadratni meter površine, to upoštevajmo ob sajenju. Pobiramo močne listne peclje, ki so užitni do začetka poletja, kasneje je v njih preveč oksalne kisline. Mateja Reš z Vrta okusov rabarbaro uporablja za zatiranje škodljivcev na vrtu, iz sočnih stebelc pa pričara okusne prigrizke. V tokratni oddaji se lahko potegujete tudi za kar nekaj lepih nagrad. Ne zamudite nas v živo, v petek ob 17.20 na TVS1. navrtu@rtvslo.si
Le nekaj dni loči dijake zadnjih letnikov srednjih šol do začetka spomladanskega roka splošne mature. Ta se bo začel s pisanjem eseja v torek, 7. maja. Maturanti bodo lahko izbirali med interpretativnim oz. razlagalnim in razpravljalnim esejem, ta pa k skupni oceni za slovenščino prispeva kar polovico končne ocene. K temu, da so dobro pripravljeni, so zagotovo pripomogle tudi naše oddaje na Prvem, ki smo jih letos pripravili za maturante. Oddajo Studio ob 17h smo posvetili letošnjemu eseju kar trikrat, in sicer 8., 16. in pa 23. aprila, prejšnji teden pa smo v oddaji Gymnasium gostili avtorico ene od štirih obveznih dram za letošnji esej Tjašo Mislej, za katero so mladi pripravili kar nekaj odličnih in zelo poglobljenih vprašanj. Vse oddaje najdete na našem Podkastu Prvi na maturi, v tokratnem Gymnasiumu pa smo pripravili kratek pregled vseh najpomembnejših vsebin za letošnji esej.
Le nekaj dni loči dijake zadnjih letnikov srednjih šol do začetka spomladanskega roka splošne mature. Ta se bo začel s pisanjem eseja v torek, 7. maja. Maturanti bodo lahko izbirali med interpretativnim oz. razlagalnim in razpravljalnim esejem, ta pa k skupni oceni za slovenščino prispeva kar polovico končne ocene. K temu, da so dobro pripravljeni, so zagotovo pripomogle tudi naše oddaje na Prvem, ki smo jih letos pripravili za maturante. Oddajo Studio ob 17h smo posvetili letošnjemu eseju kar trikrat, in sicer 8., 16. in pa 23. aprila, prejšnji teden pa smo v oddaji Gymnasium gostili avtorico ene od štirih obveznih dram za letošnji esej Tjašo Mislej, za katero so mladi pripravili kar nekaj odličnih in zelo poglobljenih vprašanj. Vse oddaje najdete na našem Podkastu Prvi na maturi, v tokratnem Gymnasiumu pa smo pripravili kratek pregled vseh najpomembnejših vsebin za letošnji esej.
Predlogi so bili: Jure Lesar in Krila ptice – Lep dan Lara Baruca – Nabiram zvezde Freekind – Good news Zmagovalna skladba je Lep dan - Jure Lesar in Krila ptice
Predlogi so bili: Jure Lesar in Krila ptice – Lep dan Lara Baruca – Nabiram zvezde Freekind – Good news Zmagovalna skladba je Lep dan - Jure Lesar in Krila ptice
Bilijarde bakterij, ki naseljujejo naše črevo, opravljajo najrazličnejše naloge, brez katerih ne bi mogli preživeti. Poleg tega, da pomagajo pri razgradnji hrane, izdelujejo najrazličnejše snovi, ki pomagajo ščititi naš imunski odziv in blažijo vnetja, vplivajo pa celo na naše razpoloženje ter igrajo pomembno vlogo pri duševnih motnjah, kot je depresija. Naše črevesje pa je tudi kraj, kjer nastaja odpornost na antibiotike in kjer se geni za odpornost prenašajo med različnimi bakterijami.
Bilijarde bakterij, ki naseljujejo naše črevo, opravljajo najrazličnejše naloge, brez katerih ne bi mogli preživeti. Poleg tega, da pomagajo pri razgradnji hrane, izdelujejo najrazličnejše snovi, ki pomagajo ščititi naš imunski odziv in blažijo vnetja, vplivajo pa celo na naše razpoloženje ter igrajo pomembno vlogo pri duševnih motnjah, kot je depresija. Naše črevesje pa je tudi kraj, kjer nastaja odpornost na antibiotike in kjer se geni za odpornost prenašajo med različnimi bakterijami.
Po podatkih evropske vremenske službe Copernicus je bil letošnji marec najtoplejši marec, odkar potekajo merjenja temperature ozračja, vremenski rekordi pa so se nadaljevali tudi v mesec april. V Sloveniji smo 14. aprila izmerili absolutni temperaturni rekord, le nekaj dni pozneje pa rekordno ohladitev - temperature so čez noč padle tudi za 26 stopinj Celzija. Podrobneje o muhastem aprilu in vremenskih rekordih v tokratni Jutranji vremenski fronti z Matijo Klančarjem z ARSO.
Po podatkih evropske vremenske službe Copernicus je bil letošnji marec najtoplejši marec, odkar potekajo merjenja temperature ozračja, vremenski rekordi pa so se nadaljevali tudi v mesec april. V Sloveniji smo 14. aprila izmerili absolutni temperaturni rekord, le nekaj dni pozneje pa rekordno ohladitev - temperature so čez noč padle tudi za 26 stopinj Celzija. Podrobneje o muhastem aprilu in vremenskih rekordih v tokratni Jutranji vremenski fronti z Matijo Klančarjem z ARSO.