Raziskujte
Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
20. februarja 2023 je bil v Veliki dvorani ljubljanskega konservatorija za glasbo in balet koncert Prisluhnimo Glasbene mladine ljubljanske, na katerem je sopranistka Ana Plahutnik ob klavirski spremljavi Andreje Kosmač izvedla izbor slovenskih samospevov: Lucijan Marija Škerjanc: Večerna impresija (Igo Gruden), Pisma (Alojz Gradnik) Josip Pavčič: Ciciban, cicifuj (Oton Župančič), Ženjica (Ferdo Kozak) Aldo Kumar: Pa da bi znal (Srečko Kosovel) Samo Vovk: Lahko noč (Josip Murn Aleksandrov) Pevka je svojo umetniško pot začela kot pianistka na Glasbeni šoli Kamnik, ob izobraževanju na Biotehniškem izobraževalnem centru Ljubljana pa se je začela še učiti petje v Glasbeni šoli Logatec pri Nini Kompare Volasko. Po uspešno opravljenem sprejemnem vpisu je leta 2016 na ljubljanskem Konservatoriju za glasbo in balet študirala pri Tatjani Vasle, od leta 2020 pa je na Akademiji za glasbo njen profesor Matjaž Robavs.
20. februarja 2023 je bil v Veliki dvorani ljubljanskega konservatorija za glasbo in balet koncert Prisluhnimo Glasbene mladine ljubljanske, na katerem je sopranistka Ana Plahutnik ob klavirski spremljavi Andreje Kosmač izvedla izbor slovenskih samospevov: Lucijan Marija Škerjanc: Večerna impresija (Igo Gruden), Pisma (Alojz Gradnik) Josip Pavčič: Ciciban, cicifuj (Oton Župančič), Ženjica (Ferdo Kozak) Aldo Kumar: Pa da bi znal (Srečko Kosovel) Samo Vovk: Lahko noč (Josip Murn Aleksandrov) Pevka je svojo umetniško pot začela kot pianistka na Glasbeni šoli Kamnik, ob izobraževanju na Biotehniškem izobraževalnem centru Ljubljana pa se je začela še učiti petje v Glasbeni šoli Logatec pri Nini Kompare Volasko. Po uspešno opravljenem sprejemnem vpisu je leta 2016 na ljubljanskem Konservatoriju za glasbo in balet študirala pri Tatjani Vasle, od leta 2020 pa je na Akademiji za glasbo njen profesor Matjaž Robavs.
Predvajamo in predstavljamo Klavirsko sonato v e-molu, op. 28 Nielsa Gadeja v izvedbi pianistke Marianne Shirinyan, zbirko šestih klavirskih skladb Spomini na Dresden, op. 118 Antona Rubinsteina - predstavil jo bo pianist Joseph Banowetz - in ciklus šestih klavirskih skladb Glasbeni večeri, op. 6 Clare Schumann, ki ga bo izvedla Konstanze Eickhorst.
Predvajamo in predstavljamo Klavirsko sonato v e-molu, op. 28 Nielsa Gadeja v izvedbi pianistke Marianne Shirinyan, zbirko šestih klavirskih skladb Spomini na Dresden, op. 118 Antona Rubinsteina - predstavil jo bo pianist Joseph Banowetz - in ciklus šestih klavirskih skladb Glasbeni večeri, op. 6 Clare Schumann, ki ga bo izvedla Konstanze Eickhorst.
Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.
Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.
Gostja letošnjega festivala Fabula ruska pisateljica in pesnica Marija Stepanova v svojih esejih in v pogovoru govori o življenju v izgnanstvu, o velikem vplivu, ki jo je nanjo imela Marina Cvetajeva, o svojem ustvarjanju, ki se v zadnjem času, ko živi v Berlinu, od poezije bolj pomika proti prozi. Avtor in prevajalec Tomaž Gerden, bralka Ana Bohte, ton in montaža Mirta Berlan.
Gostja letošnjega festivala Fabula ruska pisateljica in pesnica Marija Stepanova v svojih esejih in v pogovoru govori o življenju v izgnanstvu, o velikem vplivu, ki jo je nanjo imela Marina Cvetajeva, o svojem ustvarjanju, ki se v zadnjem času, ko živi v Berlinu, od poezije bolj pomika proti prozi. Avtor in prevajalec Tomaž Gerden, bralka Ana Bohte, ton in montaža Mirta Berlan.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Leta 1974, ko se je Modem Jazz Quartet dokončno oziroma začasno, kot se je izkazalo pozneje, umaknil z glasbenega prizorišča, je umetniški vodja zasedbe John Lewis začel univerzitetno kariero, občasno pa je tudi snemal samostojne glasbene projekte. Kansas City Breaks se imenuje njegova solistična plošča iz leta 1982. Posnel jo je s sekstetom, v katerega je povezal zanimive glasbenike: flavtista Franka Wessa, violinista Joeja Kennedyja, kitarista Howarda Collinsa, basista Marca Johnsona in bobnarja Shellyja Manna. Repertoar je bil sestavljen samo iz Lewisovih skladb.
Leta 1974, ko se je Modem Jazz Quartet dokončno oziroma začasno, kot se je izkazalo pozneje, umaknil z glasbenega prizorišča, je umetniški vodja zasedbe John Lewis začel univerzitetno kariero, občasno pa je tudi snemal samostojne glasbene projekte. Kansas City Breaks se imenuje njegova solistična plošča iz leta 1982. Posnel jo je s sekstetom, v katerega je povezal zanimive glasbenike: flavtista Franka Wessa, violinista Joeja Kennedyja, kitarista Howarda Collinsa, basista Marca Johnsona in bobnarja Shellyja Manna. Repertoar je bil sestavljen samo iz Lewisovih skladb.
Za Viktorja Parmo je bilo slovenstvo pravzaprav odločitev, kajti njegov oče je prihajal iz Slavonije, mati pa je bila Italijanka. Med letoma 1876 in 1881 je na Dunaju vzporedno študiral pravo in kompozicijo; njegov profesor je bil Anton Bruckner, čigar vpliv pa v Parmovem glasbenem slogu iščemo zaman, saj se je po umetniškem temperamentu razlikoval od svojega učitelja. Parmov ideal je bila predvsem lepa melodija, težišče izraza spevna, velikokrat učinkovita in tehnično zahtevno zasnovana vokalna linija, vzor pa italijanska romantična opera, kar pa nikakor ne pomeni, da je bil samo posnemovalec; njegovemu opernemu slogu bi lahko prej pripisali oznako panslovanskosti.
Za Viktorja Parmo je bilo slovenstvo pravzaprav odločitev, kajti njegov oče je prihajal iz Slavonije, mati pa je bila Italijanka. Med letoma 1876 in 1881 je na Dunaju vzporedno študiral pravo in kompozicijo; njegov profesor je bil Anton Bruckner, čigar vpliv pa v Parmovem glasbenem slogu iščemo zaman, saj se je po umetniškem temperamentu razlikoval od svojega učitelja. Parmov ideal je bila predvsem lepa melodija, težišče izraza spevna, velikokrat učinkovita in tehnično zahtevno zasnovana vokalna linija, vzor pa italijanska romantična opera, kar pa nikakor ne pomeni, da je bil samo posnemovalec; njegovemu opernemu slogu bi lahko prej pripisali oznako panslovanskosti.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Včeraj je bil Praznik dela. Vabimo vas, da v Liričnem utrinku prisluhnete pesmi, ki se začne z verzom "Z delom gradimo ..." Interpretira Željko Hrs.
Včeraj je bil Praznik dela. Vabimo vas, da v Liričnem utrinku prisluhnete pesmi, ki se začne z verzom "Z delom gradimo ..." Interpretira Željko Hrs.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
V oddaji se bomo posvetili nekaj primerom iz zgodovine slovenske književnosti, v katerih so se romani oziroma njihovi avtorji znašli v sodnih dvoranah, pred represivnimi organi; obtoženi so bili oziroma so – plagiatorstva. Govorili bomo o »kvazirealnosti«, »plagiatu« in »medbesedilnosti«. Urednica oddaje: Nina Jerman
V oddaji se bomo posvetili nekaj primerom iz zgodovine slovenske književnosti, v katerih so se romani oziroma njihovi avtorji znašli v sodnih dvoranah, pred represivnimi organi; obtoženi so bili oziroma so – plagiatorstva. Govorili bomo o »kvazirealnosti«, »plagiatu« in »medbesedilnosti«. Urednica oddaje: Nina Jerman
Praznični Literarni nokturno prinaša izbor pesnikov, rojenih okoli leta 1900, in njihovi ubeseditvi dela. To v verzih avtorjev iz motiva prerašča v temo, katere sestavni del so družbene krivice, razlike in izkoriščanje človeka, vse to torej, kar žal ni bilo aktualno le v prvi polovici 20. stoletja, ko pesmi nastale. Slišali bomo pesmi Edvarda Kocbeka, Toneta Seliškarja, Franceta Oniča, Srečka Kosovela, Anice Černej in Vide Taufer. Izbor Tina Kozin, interpretacija Akira Hasegawa, glasbena oprema Gregor Stermecki, ton in montaža Sonja Strenar, režija Petra Tanko. Produkcija 2007.
Praznični Literarni nokturno prinaša izbor pesnikov, rojenih okoli leta 1900, in njihovi ubeseditvi dela. To v verzih avtorjev iz motiva prerašča v temo, katere sestavni del so družbene krivice, razlike in izkoriščanje človeka, vse to torej, kar žal ni bilo aktualno le v prvi polovici 20. stoletja, ko pesmi nastale. Slišali bomo pesmi Edvarda Kocbeka, Toneta Seliškarja, Franceta Oniča, Srečka Kosovela, Anice Černej in Vide Taufer. Izbor Tina Kozin, interpretacija Akira Hasegawa, glasbena oprema Gregor Stermecki, ton in montaža Sonja Strenar, režija Petra Tanko. Produkcija 2007.
Babica gre na jug, prvi celovečerni film v samostojni Sloveniji, ostaja neobnovljen. O problemu (ne)ohranjanja slovenske filmske dediščine se v oddaji pogovarjamo z Ženjo Leiler, direktorico Slovenske kinoteke, in Petrom Bratušo, direktorjem fotografije in producentom filma Babica gre na jug.
Babica gre na jug, prvi celovečerni film v samostojni Sloveniji, ostaja neobnovljen. O problemu (ne)ohranjanja slovenske filmske dediščine se v oddaji pogovarjamo z Ženjo Leiler, direktorico Slovenske kinoteke, in Petrom Bratušo, direktorjem fotografije in producentom filma Babica gre na jug.
je v njeni biografiji zapisala Petra Pogorevc. V več ur trajajoči pripovedi nas bo Jožica Avbelj z veliko mero sproščenosti popeljala po svoji prehojeni življenjski in poklicni poti. Prebran roman je prava zakladnica zanimivih in neponovljivih dogodkov iz življenja in dela velike Joži. Jožica Avbelj poslušalca s svojim značilnim glasom, načinom govora, poigravanja z jezikom, humorjem in izkušnjami popelje v zaodrje predstav in pred nas razgrne svoj igralski credo: »Hotela sem prodreti v skrivnost vlog, ki so mi jih zaupali režiserji, in jih enostavno narediti. To ne pomeni, da nikoli nobene ne zafrkneš, mirno jo lahko in tudi jo. Ampak moraš se pobrati in pripraviti na naslednjo, ki bo boljša.« Joži pa se ne bere le kot poklon veliki igralki, njenemu življenju in delu, marveč tudi kot poklon teatru, igralskemu poklicu in gledališkim vezem. Iz njega veje, da je umetnost včasih nemogoče ločiti od umetnika. Roman, ki je rezultat štiriletnih pogovorov med dramaturginjo, publicistko in urednico Petro Pogorevc in igralko Jožico Avbelj, je tudi popis slovenske gledališke zgodovine od sedemdesetih let naprej. »Vsekakor je biografski roman Joži lahko navdih za marsikatero igralko, najsi je šele na začetku igralske poti ali pa že globoko v njej. Prav njena svobodomiselnost, trma in vztrajnost jo upodabljajo kot borko, ki je iz vsakega ženskega lika skušala izvleči večplastnost in globino. Predvsem pa roman izriše pogled na igralko, ki se nikoli ni ukalupila v eno samo tehniko ali metodo, temveč se je predala svoji igrivosti, intuiciji in spontanosti,« je o delu zapisala Arsova sodelavka Ana Lorger v oddaji S knjižnega trga O Jožici Avbelj Že kot gimnazijka je Jožica Avbelj (1951) napravila prve resnejše igralske korake. Sodelovala je pri začetkih gledališča Glej, pa pri Pekarni in znamenitem Gledališču Pupilije Ferkeverk. Tu je med drugim nastopila v predstavah Spomenik G in Pupilija, papa Pupilo pa Pupilčki, ki veljata za bisera slovenske gledališke neoavantgarde. Na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo je diplomirala leta 1975 v razredu Poldeta Bibiča in se to leto zaposlila v Mestnem gledališču ljubljanskem, kjer je igrala več kot 40 let. V svoji bogati igralski karieri je odigrala neverjetno število gledaliških, televizijskih, filmskih in radijskih vlog, prejela veliko nagrad, med drugim leta 2001 Borštnikov prstan, bila je profesorica na AGRFT, nastopala je po gledaliških hišah po vsem svetu. Ob izidu knjige Joži v Mestnem gledališču ljubljanskem je kot eno najpomembnejših stvari za tako bogato profesionalno pot poudarila samosvojost in trmo. Interpretinja: Jožica Avbelj Režiserka zvočne knjige: Špela Kravogel Tonska mojstrica: Sonja Strenar Mastering: Smiljan Greif Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Korekturno poslušanje: Rina Stanič, Matjaž Udovč Urednik oddaje: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 2024.
je v njeni biografiji zapisala Petra Pogorevc. V več ur trajajoči pripovedi nas bo Jožica Avbelj z veliko mero sproščenosti popeljala po svoji prehojeni življenjski in poklicni poti. Prebran roman je prava zakladnica zanimivih in neponovljivih dogodkov iz življenja in dela velike Joži. Jožica Avbelj poslušalca s svojim značilnim glasom, načinom govora, poigravanja z jezikom, humorjem in izkušnjami popelje v zaodrje predstav in pred nas razgrne svoj igralski credo: »Hotela sem prodreti v skrivnost vlog, ki so mi jih zaupali režiserji, in jih enostavno narediti. To ne pomeni, da nikoli nobene ne zafrkneš, mirno jo lahko in tudi jo. Ampak moraš se pobrati in pripraviti na naslednjo, ki bo boljša.« Joži pa se ne bere le kot poklon veliki igralki, njenemu življenju in delu, marveč tudi kot poklon teatru, igralskemu poklicu in gledališkim vezem. Iz njega veje, da je umetnost včasih nemogoče ločiti od umetnika. Roman, ki je rezultat štiriletnih pogovorov med dramaturginjo, publicistko in urednico Petro Pogorevc in igralko Jožico Avbelj, je tudi popis slovenske gledališke zgodovine od sedemdesetih let naprej. »Vsekakor je biografski roman Joži lahko navdih za marsikatero igralko, najsi je šele na začetku igralske poti ali pa že globoko v njej. Prav njena svobodomiselnost, trma in vztrajnost jo upodabljajo kot borko, ki je iz vsakega ženskega lika skušala izvleči večplastnost in globino. Predvsem pa roman izriše pogled na igralko, ki se nikoli ni ukalupila v eno samo tehniko ali metodo, temveč se je predala svoji igrivosti, intuiciji in spontanosti,« je o delu zapisala Arsova sodelavka Ana Lorger v oddaji S knjižnega trga O Jožici Avbelj Že kot gimnazijka je Jožica Avbelj (1951) napravila prve resnejše igralske korake. Sodelovala je pri začetkih gledališča Glej, pa pri Pekarni in znamenitem Gledališču Pupilije Ferkeverk. Tu je med drugim nastopila v predstavah Spomenik G in Pupilija, papa Pupilo pa Pupilčki, ki veljata za bisera slovenske gledališke neoavantgarde. Na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo je diplomirala leta 1975 v razredu Poldeta Bibiča in se to leto zaposlila v Mestnem gledališču ljubljanskem, kjer je igrala več kot 40 let. V svoji bogati igralski karieri je odigrala neverjetno število gledaliških, televizijskih, filmskih in radijskih vlog, prejela veliko nagrad, med drugim leta 2001 Borštnikov prstan, bila je profesorica na AGRFT, nastopala je po gledaliških hišah po vsem svetu. Ob izidu knjige Joži v Mestnem gledališču ljubljanskem je kot eno najpomembnejših stvari za tako bogato profesionalno pot poudarila samosvojost in trmo. Interpretinja: Jožica Avbelj Režiserka zvočne knjige: Špela Kravogel Tonska mojstrica: Sonja Strenar Mastering: Smiljan Greif Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Korekturno poslušanje: Rina Stanič, Matjaž Udovč Urednik oddaje: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 2024.
Glasbena kritika se z izvirno ustvaljalnostjo srečuje na komaj oprijemljivih izhodiščih. Nova glasba išče drugačna pota. Kriteriji se preverjenim ugotovitvam pogosto izmikajo. Gre (vendar) za pričakovano širino kritiškega dela. Kako soditi, kako presojati? Vprašanja, ki iščejo odgovore ... Vzeli smo čas in prostor.
Glasbena kritika se z izvirno ustvaljalnostjo srečuje na komaj oprijemljivih izhodiščih. Nova glasba išče drugačna pota. Kriteriji se preverjenim ugotovitvam pogosto izmikajo. Gre (vendar) za pričakovano širino kritiškega dela. Kako soditi, kako presojati? Vprašanja, ki iščejo odgovore ... Vzeli smo čas in prostor.
Iz pregleda koncertov, ki so se zvrstili v prejšnjem tednu, izpostavljamo sklepni koncert 38. Slovenskih glasbenih dnevov. Ob tem smo obiskali tudi koncert iz cikla Harmonia Concertans – Stara glasba na Novem trgu, 4. koncert Vokalnega abonmaja Slovenske filharmonije in koncert Komornega zbora Megaron.
Iz pregleda koncertov, ki so se zvrstili v prejšnjem tednu, izpostavljamo sklepni koncert 38. Slovenskih glasbenih dnevov. Ob tem smo obiskali tudi koncert iz cikla Harmonia Concertans – Stara glasba na Novem trgu, 4. koncert Vokalnega abonmaja Slovenske filharmonije in koncert Komornega zbora Megaron.
Mnogim skladateljem je najlepši mesec v letu v navdih, nekatere je k ustvarjanju pritegnil tudi današnji praznik dela. Ki ima dolgo zgodovino. Za 1. maj 1943 je naslov samospeva Erwina Schulhoffa, skladatelja judovskega porekla, ki je svoje življenje končal v koncentracijskem taborišču Wülzburg na Bavarskem. Njegovo glasbo so nacisti označili kot »degenerirano«, zato so ga preganjali. Tudi zato, ker je bil privrženec komunističnega gibanja. Sicer je bil eden prvih glasbenih ustvarjalcev, ki je v svojo glasbo vnašal jazz.
Mnogim skladateljem je najlepši mesec v letu v navdih, nekatere je k ustvarjanju pritegnil tudi današnji praznik dela. Ki ima dolgo zgodovino. Za 1. maj 1943 je naslov samospeva Erwina Schulhoffa, skladatelja judovskega porekla, ki je svoje življenje končal v koncentracijskem taborišču Wülzburg na Bavarskem. Njegovo glasbo so nacisti označili kot »degenerirano«, zato so ga preganjali. Tudi zato, ker je bil privrženec komunističnega gibanja. Sicer je bil eden prvih glasbenih ustvarjalcev, ki je v svojo glasbo vnašal jazz.
Sodobni poljski pisatelj Daniel Odija je že šestindvajsetleten izdal zbirko kratke proze in pesniško zbirko leta 2000, pozornost kritikov in bralcev pa je vzbudil z romanom Ulica leto pozneje. Kmalu je sledil nov roman in leta 2005 zbirka kratke proze s skupnim naslovom Glažuta, iz katere je tudi zgodba radijske igre. V jedrnati obliki igra kaže morečo banalnost delavčevega vsakdana, na katero se nehote mora navaditi tudi mladenič, za katerega je to prva služba. Na žalost postajajo take zgodbe vse bolj del naše vsakdanjosti. Režiser: Jože Valentič Prevajalka: Tatjana Jamnik Prirejevalka: Mateja Valentič Dramaturg: Goran Schmidt Tonski mojster: Ivo Smogavec Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Boris - Branko Jordan Brigadir Janek - Kristijan Ostanek Kazik - Rado Pavalec Suhi - Davor Herga Rysio - Tadej Toš Myzda - Ivica Knez Starka - Milena Muhič Prvi mulc - Izidor Ostan Drugi mulc - Jon Knez Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Regionalnega RTV centra Maribor decembra 2009.
Sodobni poljski pisatelj Daniel Odija je že šestindvajsetleten izdal zbirko kratke proze in pesniško zbirko leta 2000, pozornost kritikov in bralcev pa je vzbudil z romanom Ulica leto pozneje. Kmalu je sledil nov roman in leta 2005 zbirka kratke proze s skupnim naslovom Glažuta, iz katere je tudi zgodba radijske igre. V jedrnati obliki igra kaže morečo banalnost delavčevega vsakdana, na katero se nehote mora navaditi tudi mladenič, za katerega je to prva služba. Na žalost postajajo take zgodbe vse bolj del naše vsakdanjosti. Režiser: Jože Valentič Prevajalka: Tatjana Jamnik Prirejevalka: Mateja Valentič Dramaturg: Goran Schmidt Tonski mojster: Ivo Smogavec Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Boris - Branko Jordan Brigadir Janek - Kristijan Ostanek Kazik - Rado Pavalec Suhi - Davor Herga Rysio - Tadej Toš Myzda - Ivica Knez Starka - Milena Muhič Prvi mulc - Izidor Ostan Drugi mulc - Jon Knez Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Regionalnega RTV centra Maribor decembra 2009.
Poslušajte simfonične in koncertantne skladbe za soliste in orkester. V Arsovih spominčicah vas vabimo k poslušanju komornih in orkestrskih skladb v izvedbi priznanih slovenskih solistov in orkestrov. Predstavili bomo Pet liričnih melodij za violončelo in komorni orkester Lucijana Marije Škerjanca, 1.stavek Simfonije št. 6 v D-duru, op. 60, Antonina Dvořaka in Koncert za klavir, trobento in godala št. 1 v c-molu, op. 35, Dmitrija Šostakoviča. Ponovitev oddaje, ki jo je pripravila Tjaša Krajnc, poslušajte v četrtek, 2. maja ob 17.05.
Poslušajte simfonične in koncertantne skladbe za soliste in orkester. V Arsovih spominčicah vas vabimo k poslušanju komornih in orkestrskih skladb v izvedbi priznanih slovenskih solistov in orkestrov. Predstavili bomo Pet liričnih melodij za violončelo in komorni orkester Lucijana Marije Škerjanca, 1.stavek Simfonije št. 6 v D-duru, op. 60, Antonina Dvořaka in Koncert za klavir, trobento in godala št. 1 v c-molu, op. 35, Dmitrija Šostakoviča. Ponovitev oddaje, ki jo je pripravila Tjaša Krajnc, poslušajte v četrtek, 2. maja ob 17.05.
Žiga Valetič je človek mnogoterih s knjigo povezanih vlog; del sebe je – kot avtor, prevajalec, urednik, založnik ali oblikovalec – vtisnil v približno tisoč knjig. Ob tem je tudi njihov zbiratelj. In, seveda, bralec. Svoja razmerja s knjigami doživeto in večplastno ubesedi v knjigi Nomadi med platnicami, ki jo je posvetil vsem delavkam in delavcem knjig.
Žiga Valetič je človek mnogoterih s knjigo povezanih vlog; del sebe je – kot avtor, prevajalec, urednik, založnik ali oblikovalec – vtisnil v približno tisoč knjig. Ob tem je tudi njihov zbiratelj. In, seveda, bralec. Svoja razmerja s knjigami doživeto in večplastno ubesedi v knjigi Nomadi med platnicami, ki jo je posvetil vsem delavkam in delavcem knjig.
John Lewis je bil eden najpomembnejših pianistov in skladateljev dvajsetega stoletja. Njegov slog igranja je bil ritmično razgiban, natančen, melodičen in prefinjen. V svojem komponiranju je povzel tudi prvine baročne glasbe – še posebej uspešno v zasedbi Modern Jazz Quartet. Za več desetletij je to postal vodilna zasedba komornega jazza, znamenita po izjemno uspelem zlitju evropske klasične in sodobne jazzovske forme. S svojim uglajenim igranjem in nenazadnje tudi ugledno pojavo – vsi oblečeni v frake in metuljčke – so bili zelo všeč tudi ljubiteljem klasične glasbe.
John Lewis je bil eden najpomembnejših pianistov in skladateljev dvajsetega stoletja. Njegov slog igranja je bil ritmično razgiban, natančen, melodičen in prefinjen. V svojem komponiranju je povzel tudi prvine baročne glasbe – še posebej uspešno v zasedbi Modern Jazz Quartet. Za več desetletij je to postal vodilna zasedba komornega jazza, znamenita po izjemno uspelem zlitju evropske klasične in sodobne jazzovske forme. S svojim uglajenim igranjem in nenazadnje tudi ugledno pojavo – vsi oblečeni v frake in metuljčke – so bili zelo všeč tudi ljubiteljem klasične glasbe.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Prvega maja 2004 je Slovenija skupaj še z devetimi državami Srednje in Vzhodne Evrope postala članica Evropske unije. Ob tej priložnosti bomo v Liričnem utrinku slišali pesem Evropa, 1986. Napisal jo je slovenski pesnik Uroš Zupan, ki ob sugestivnem nizanju podob ustvarja prepoznavno čustveno pokrajino. Pesem bo prebral dramski igralec Željko Hrs.
Prvega maja 2004 je Slovenija skupaj še z devetimi državami Srednje in Vzhodne Evrope postala članica Evropske unije. Ob tej priložnosti bomo v Liričnem utrinku slišali pesem Evropa, 1986. Napisal jo je slovenski pesnik Uroš Zupan, ki ob sugestivnem nizanju podob ustvarja prepoznavno čustveno pokrajino. Pesem bo prebral dramski igralec Željko Hrs.
Šostakovičeva Tretja simfonija v Es - duru, imenovana tudi Prvomajska, se vsebinsko neposredno navezuje na današnji praznik.
Šostakovičeva Tretja simfonija v Es - duru, imenovana tudi Prvomajska, se vsebinsko neposredno navezuje na današnji praznik.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Idrijska rudarska godba je najstarejša godba tako na Slovenskem kot v Evropi. Že več kot 340 let je stalnica glasbenega dogajanja v najstarejšem slovenskem rudarskem mestu. Od vsega začetka je godba rudarjem in drugim Idrijčanom pomenila razvedrilo, lajšala je njihove vsakodnevne težave, dvigala narodno zavest in ne nazadnje ponujala kulturne užitke ob nastopih in koncertih. Godba iz Idrije, ki se zdaj uradno imenuje Godbeno društvo rudarjev Idrija, še vedno odločno koraka naprej ...Urednica Danica Dolinar, režija: Dušan Moravec
Idrijska rudarska godba je najstarejša godba tako na Slovenskem kot v Evropi. Že več kot 340 let je stalnica glasbenega dogajanja v najstarejšem slovenskem rudarskem mestu. Od vsega začetka je godba rudarjem in drugim Idrijčanom pomenila razvedrilo, lajšala je njihove vsakodnevne težave, dvigala narodno zavest in ne nazadnje ponujala kulturne užitke ob nastopih in koncertih. Godba iz Idrije, ki se zdaj uradno imenuje Godbeno društvo rudarjev Idrija, še vedno odločno koraka naprej ...Urednica Danica Dolinar, režija: Dušan Moravec
Spomine tokrat obujata sestrični Marija Mikačić Turnšek in Sonja Maister. Pripoved zdaj že pokojne Sonje je bila posneta za oddajo Spomini pred skoraj desetletjem. Rod njunega starega očeta, Antona Žnideršiča, izhaja iz Ilirske Bistrice. Anton je ob lesni tovarni, ki jo je podedoval leta 1899, v Ilirski Bistrici ustanovil še veliko tovarno testenin PeKaTeTe (Prva kranjska tovarna testenin). Obenem je bil kot vnet čebelar in pomemben reformator našega čebelarstva eden največjih pridelovalcev in izvoznikov medu v avstroogrski monarhiji. Med obema vojnama je postala Ilirska Bistrica del Italije in zaradi težav je Anton Žnideršič preselil tovarno v Ljubljano, kamor je odšla tudi njegova družina. Bil je eden najuglednejših slovenskih industrialcev tedanjega časa. Po vojni je tovarna Pekatete postala Žito. Štiri hčerke Antona Žnideršiča so imele izjemno zanimive življenjske poti. Najstarejša Ema je leta 1922 z možem v Mariboru ustanovila tovarno čokolade in kakava Mirim, potem pa še velik sodoben obrat v Zagrebu, ki je po drugi svetovni vojni postal tovarna Kraš. Njena hči Sonja je bila poročena s sinom generala Rudolfa Maistra, Borutom. Hčerka Danica se je poročila z gradbenim inženirjem Ogorelcem, Nada pa z dramatikom in pisateljem Ferdom Kozakom, ki je po vojni postal naš prvi minister za prosveto in kulturo. Najmlajša, Alenka, se je poročila z arhitektom in slikarjem Radetom Mikačićem iz ugledne splitske družine, Marija Mikačić Turnšek pa je njuna hči.
Spomine tokrat obujata sestrični Marija Mikačić Turnšek in Sonja Maister. Pripoved zdaj že pokojne Sonje je bila posneta za oddajo Spomini pred skoraj desetletjem. Rod njunega starega očeta, Antona Žnideršiča, izhaja iz Ilirske Bistrice. Anton je ob lesni tovarni, ki jo je podedoval leta 1899, v Ilirski Bistrici ustanovil še veliko tovarno testenin PeKaTeTe (Prva kranjska tovarna testenin). Obenem je bil kot vnet čebelar in pomemben reformator našega čebelarstva eden največjih pridelovalcev in izvoznikov medu v avstroogrski monarhiji. Med obema vojnama je postala Ilirska Bistrica del Italije in zaradi težav je Anton Žnideršič preselil tovarno v Ljubljano, kamor je odšla tudi njegova družina. Bil je eden najuglednejših slovenskih industrialcev tedanjega časa. Po vojni je tovarna Pekatete postala Žito. Štiri hčerke Antona Žnideršiča so imele izjemno zanimive življenjske poti. Najstarejša Ema je leta 1922 z možem v Mariboru ustanovila tovarno čokolade in kakava Mirim, potem pa še velik sodoben obrat v Zagrebu, ki je po drugi svetovni vojni postal tovarna Kraš. Njena hči Sonja je bila poročena s sinom generala Rudolfa Maistra, Borutom. Hčerka Danica se je poročila z gradbenim inženirjem Ogorelcem, Nada pa z dramatikom in pisateljem Ferdom Kozakom, ki je po vojni postal naš prvi minister za prosveto in kulturo. Najmlajša, Alenka, se je poročila z arhitektom in slikarjem Radetom Mikačićem iz ugledne splitske družine, Marija Mikačić Turnšek pa je njuna hči.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Francoski pesnik Marc Delouze (roj l. 1942 v Parizu) je prvo pesniško zbirko Spomini iz hiše besed objavil leta 1971. Sledile so številne druge pesniške zbirke, potem pa se je odločil za dvajset let molka. V tem času je ustanovil literarno organizacijo Poetična preddverja. Njegova pesniška pot se je nadaljevala s pesniško zbirko Pesem dežel (2014). Delouze, ki je večkrat gostoval tudi pri nas, je znan po inovativnih pristopih v podajanju svoje poezije, za katero sta značilna blag odklon v nadrealizem in nenavadna liričnost. Prevedla Vera Pejović in Peter Semolič, interpret Tomaž Gubenšek, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, tonski mojster Nejc Zupančič, urednika oddaje Staša Grahek in Gregor Podlogar, leto nastanka: 2015.
Francoski pesnik Marc Delouze (roj l. 1942 v Parizu) je prvo pesniško zbirko Spomini iz hiše besed objavil leta 1971. Sledile so številne druge pesniške zbirke, potem pa se je odločil za dvajset let molka. V tem času je ustanovil literarno organizacijo Poetična preddverja. Njegova pesniška pot se je nadaljevala s pesniško zbirko Pesem dežel (2014). Delouze, ki je večkrat gostoval tudi pri nas, je znan po inovativnih pristopih v podajanju svoje poezije, za katero sta značilna blag odklon v nadrealizem in nenavadna liričnost. Prevedla Vera Pejović in Peter Semolič, interpret Tomaž Gubenšek, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, tonski mojster Nejc Zupančič, urednika oddaje Staša Grahek in Gregor Podlogar, leto nastanka: 2015.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.
V oddaji bomo slišali skladbe: Barbara (Miljenko Prohaska): solisti Milan Ferlež, Petar Ugrin in Silvo Stingl Visions (Jukka Linkola): solista Andy Arnol in Petar Ugrin Cesta mladosti (Jože Privšek): Revijski orkester, solista Petar Ugrin in Tone Janša I've had it (Blaž Jurjevčič/Tadej Tomšič): solista Tadej Tomšič in Tomaž Gajšt
V oddaji bomo slišali skladbe: Barbara (Miljenko Prohaska): solisti Milan Ferlež, Petar Ugrin in Silvo Stingl Visions (Jukka Linkola): solista Andy Arnol in Petar Ugrin Cesta mladosti (Jože Privšek): Revijski orkester, solista Petar Ugrin in Tone Janša I've had it (Blaž Jurjevčič/Tadej Tomšič): solista Tadej Tomšič in Tomaž Gajšt
Dva roparja postaneta žrtvi ženske in njenega nevsakdanjega konjička. Humorna igra pred poslušalce postavlja satirično ogledalo, v katerem se zrcalijo nekateri negativni pojavi našega vsakdanjika: pohlep, lažnivost in dvoličnost. Režiserka: Irena Glonar Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbeni oblikovalec: Peter Čare Vinko – Janez Hočevar Izidor – Ivo Ban Tone – Aleš Valič Jožica – Polona Vetrih Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija junija 1985.
Dva roparja postaneta žrtvi ženske in njenega nevsakdanjega konjička. Humorna igra pred poslušalce postavlja satirično ogledalo, v katerem se zrcalijo nekateri negativni pojavi našega vsakdanjika: pohlep, lažnivost in dvoličnost. Režiserka: Irena Glonar Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbeni oblikovalec: Peter Čare Vinko – Janez Hočevar Izidor – Ivo Ban Tone – Aleš Valič Jožica – Polona Vetrih Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija junija 1985.
Minilo je 20 let od smrti Lojzeta Kovačiča, enega najpomembnejših slovenskih pisateljev 2. polovice 20. stoletja. Kovačič se je rodil leta 1928 v Baslu materi Nemki in očetu Slovencu, desetleten pa se je z družino, ki so jo izgnali iz Švice, preselil v očetovo domovino Slovenijo. Tu je pozneje ustvaril nekaj naših najpomembnejših literarnih besedil, v vseh svojih delih pa je opisoval lastno življenje, ki je bilo močno zaznamovano z občutki tujstva. Lojze Kovačič je med drugim dvakrat prejel nagrado kresnik – prvič leta 1991 za roman Kristalni čas, drugič pa posthumno, leta 2004, za roman Otroške stvari. Literarni večer o njegovem ustvarjanju je pred desetimi leti, ob 10. obletnici pisateljeve smrti, pripravila Alenka Koron. Interpretirajo Brane Grubar, Zvone Hribar in Aleš Valič, vezno besedilo bere Maja Šumej, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, zvok in montaža Sonja Strenar, režija Irena Glonar, urednica oddaje Tesa Drev Juh, produkcija leta 2014.
Minilo je 20 let od smrti Lojzeta Kovačiča, enega najpomembnejših slovenskih pisateljev 2. polovice 20. stoletja. Kovačič se je rodil leta 1928 v Baslu materi Nemki in očetu Slovencu, desetleten pa se je z družino, ki so jo izgnali iz Švice, preselil v očetovo domovino Slovenijo. Tu je pozneje ustvaril nekaj naših najpomembnejših literarnih besedil, v vseh svojih delih pa je opisoval lastno življenje, ki je bilo močno zaznamovano z občutki tujstva. Lojze Kovačič je med drugim dvakrat prejel nagrado kresnik – prvič leta 1991 za roman Kristalni čas, drugič pa posthumno, leta 2004, za roman Otroške stvari. Literarni večer o njegovem ustvarjanju je pred desetimi leti, ob 10. obletnici pisateljeve smrti, pripravila Alenka Koron. Interpretirajo Brane Grubar, Zvone Hribar in Aleš Valič, vezno besedilo bere Maja Šumej, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, zvok in montaža Sonja Strenar, režija Irena Glonar, urednica oddaje Tesa Drev Juh, produkcija leta 2014.
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
Zeleni Jurij – slovansko bajeslovno bitje, ki naj bi prineslo pomlad oziroma rojstvo nečesa novega. Nagovoril je članice in člane Folklorne skupine Tine Rožanc, da so z njim spletli zgodbo in jo predstavili na odru Gallusove dvorane ob svojem 65. celovečernem nastopu. Večer so poimenovali: Spevoples Zeleni Jurij, muzikal po ljudskih motivih v dveh dejanjih. Odrsko dogajanje pa so v koncertnem listu takole opisali: „Če ima vsaka zgodba začetek in konec, ga ta nima. To je zgodba o krožni poti Zelenega Jurija. V njej je njen konec tudi njen začetek. Njegova pot ga vodi navzdol, kjer se dotakne minljivosti ter se dvigne navzgor, kjer seže prav do srca. In hkrati prinaša bridkost in toplino, iz katere se rojevajo poti za nove zgodbe.“ Spevoples Zeleni Jurij bo predstavljen v oddaji Slovenska zemlja, z besedo pa ga bo podkrepil režiser Klemen Dovč.
Zeleni Jurij – slovansko bajeslovno bitje, ki naj bi prineslo pomlad oziroma rojstvo nečesa novega. Nagovoril je članice in člane Folklorne skupine Tine Rožanc, da so z njim spletli zgodbo in jo predstavili na odru Gallusove dvorane ob svojem 65. celovečernem nastopu. Večer so poimenovali: Spevoples Zeleni Jurij, muzikal po ljudskih motivih v dveh dejanjih. Odrsko dogajanje pa so v koncertnem listu takole opisali: „Če ima vsaka zgodba začetek in konec, ga ta nima. To je zgodba o krožni poti Zelenega Jurija. V njej je njen konec tudi njen začetek. Njegova pot ga vodi navzdol, kjer se dotakne minljivosti ter se dvigne navzgor, kjer seže prav do srca. In hkrati prinaša bridkost in toplino, iz katere se rojevajo poti za nove zgodbe.“ Spevoples Zeleni Jurij bo predstavljen v oddaji Slovenska zemlja, z besedo pa ga bo podkrepil režiser Klemen Dovč.
V tokratni oddaji se bomo prepustili delom enega samega skladatelja v izvedbi enega glasu, glasu Michaela Crawforda, in enega orkestra, kraljevega filharmoničnega orkestra iz Londona. Michael Patrick Smith, igralec, komedijant in pevec, verjetno ga vsi bolj poznamo po imenu Michael Crawford, je bil rojen 19. januarja leta 1942 v Angliji. Kariero je začel graditi že pri 13-ih letih, posnel je 23 filmov, na odrskih deskah je nastopal v devetih produkcijah, posnel 13 solističnih albumov in kot pevec sodeloval pri snemanju 12-ih albumov za predstave, v katerih je tudi nastopal. Morda se te številke komu ne zdijo velike, a se moramo zavedati, da je samo muzikalu The Phantom of the Opera namenil 3 leta in pol svojega življenja; to lahko prevedemo v še eno številko: za potrebe omenjene predstave je na oder stopil kar 1300-krat.
V tokratni oddaji se bomo prepustili delom enega samega skladatelja v izvedbi enega glasu, glasu Michaela Crawforda, in enega orkestra, kraljevega filharmoničnega orkestra iz Londona. Michael Patrick Smith, igralec, komedijant in pevec, verjetno ga vsi bolj poznamo po imenu Michael Crawford, je bil rojen 19. januarja leta 1942 v Angliji. Kariero je začel graditi že pri 13-ih letih, posnel je 23 filmov, na odrskih deskah je nastopal v devetih produkcijah, posnel 13 solističnih albumov in kot pevec sodeloval pri snemanju 12-ih albumov za predstave, v katerih je tudi nastopal. Morda se te številke komu ne zdijo velike, a se moramo zavedati, da je samo muzikalu The Phantom of the Opera namenil 3 leta in pol svojega življenja; to lahko prevedemo v še eno številko: za potrebe omenjene predstave je na oder stopil kar 1300-krat.
Zvočnica Joži ubeseduje življenje velike gledališke in filmske igralke Jožice Avbelj, kot ga je v njeni biografiji zapisala Petra Pogorevc. V več ur trajajoči pripovedi nas bo Jožica Avbelj z veliko sproščenosti popeljala po svoji prehojeni življenjski in poklicni poti. Prebrani roman je prava zakladnica zanimivih in neponovljivih dogodkov iz življenja in dela velike Joži. Jožica Avbelj poslušalca s svojim značilnim glasom, načinom govora, poigravanjem z jezikom, humorjem in izkušnjami popelje v zaodrje predstav in pred nas razgrne svoj igralski kredo: »Hotela sem prodreti v skrivnost vlog, ki so mi jih zaupali režiserji, in jih preprosto izvesti. To ne pomeni, da nikoli nobene ne zafrkneš, mirno jo lahko in tudi jo. Ampak moraš se pobrati in pripraviti na naslednjo, ki bo boljša.« Joži pa se ne bere le kot poklon veliki igralki, njenemu življenju in delu, marveč tudi kot poklon gledališču, igralskemu poklicu in gledališkim vezem. Iz njega veje, da je umetnost včasih nemogoče ločiti od umetnika. Roman, ki je rezultat štiriletnih pogovorov med dramaturginjo, publicistko in urednico Petro Pogorevc in igralko Jožico Avbelj, je tudi popis slovenske gledališke zgodovine od sedemdesetih let naprej. »Vsekakor je biografski roman Joži lahko navdih za marsikatero igralko, naj je šele na začetku igralske poti ali pa že daleč na njej. Prav njena svobodomiselnost, trma in vztrajnost jo upodabljajo kot borko, ki je iz vsakega ženskega lika poskušala izvleči večplastnost in globino. Predvsem pa roman izriše pogled na igralko, ki se nikoli ni ukalupila v eno samo tehniko ali metodo, temveč se je prepustila svoji igrivosti, intuiciji in spontanosti,« je o delu zapisala Arsova sodelavka Ana Lorger v oddaji S knjižnega trga. O Jožici Avbelj Že kot gimnazijka je Jožica Avbelj (roj. l. 1951) napravila prve resnejše igralske korake. Sodelovala je pri začetkih gledališča Glej, pa pri Pekarni in znamenitem gledališču Pupilije Ferkeverk. V okviru tega je med drugim nastopila v predstavah Spomenik G in Pupilija, papa Pupilo pa Pupilčki, ki veljata za bisera slovenske gledališke neoavantgarde. Na akademiji za gledališče, radio, film in televizijo je diplomirala leta 1975 v razredu Poldeta Bibiča in se to leto zaposlila v Mestnem gledališču ljubljanskem. V njem je igrala več kot 40 let. V svoji bogati igralski karieri je zaigrala neverjetno število gledaliških, televizijskih, filmskih in radijskih vlog, prejela veliko nagrad, med drugim leta 2001 Borštnikov prstan, bila je profesorica na AGRFT in nastopala v gledaliških hišah po vsem svetu. Ob izidu knjige Joži v Mestnem gledališču ljubljanskem je kot eno najpomembnejših stvari za tako bogato profesionalno pot poudarila samosvojost in trmo. Interpretinja: Jožica Avbelj Režiserka zvočne knjige: Špela Kravogel Tonska mojstrica: Sonja Strenar Mastering: Smiljan Greif Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Korekturno poslušanje: Rina Stanič, Matjaž Udovč Urednik oddaje: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 2024.
Zvočnica Joži ubeseduje življenje velike gledališke in filmske igralke Jožice Avbelj, kot ga je v njeni biografiji zapisala Petra Pogorevc. V več ur trajajoči pripovedi nas bo Jožica Avbelj z veliko sproščenosti popeljala po svoji prehojeni življenjski in poklicni poti. Prebrani roman je prava zakladnica zanimivih in neponovljivih dogodkov iz življenja in dela velike Joži. Jožica Avbelj poslušalca s svojim značilnim glasom, načinom govora, poigravanjem z jezikom, humorjem in izkušnjami popelje v zaodrje predstav in pred nas razgrne svoj igralski kredo: »Hotela sem prodreti v skrivnost vlog, ki so mi jih zaupali režiserji, in jih preprosto izvesti. To ne pomeni, da nikoli nobene ne zafrkneš, mirno jo lahko in tudi jo. Ampak moraš se pobrati in pripraviti na naslednjo, ki bo boljša.« Joži pa se ne bere le kot poklon veliki igralki, njenemu življenju in delu, marveč tudi kot poklon gledališču, igralskemu poklicu in gledališkim vezem. Iz njega veje, da je umetnost včasih nemogoče ločiti od umetnika. Roman, ki je rezultat štiriletnih pogovorov med dramaturginjo, publicistko in urednico Petro Pogorevc in igralko Jožico Avbelj, je tudi popis slovenske gledališke zgodovine od sedemdesetih let naprej. »Vsekakor je biografski roman Joži lahko navdih za marsikatero igralko, naj je šele na začetku igralske poti ali pa že daleč na njej. Prav njena svobodomiselnost, trma in vztrajnost jo upodabljajo kot borko, ki je iz vsakega ženskega lika poskušala izvleči večplastnost in globino. Predvsem pa roman izriše pogled na igralko, ki se nikoli ni ukalupila v eno samo tehniko ali metodo, temveč se je prepustila svoji igrivosti, intuiciji in spontanosti,« je o delu zapisala Arsova sodelavka Ana Lorger v oddaji S knjižnega trga. O Jožici Avbelj Že kot gimnazijka je Jožica Avbelj (roj. l. 1951) napravila prve resnejše igralske korake. Sodelovala je pri začetkih gledališča Glej, pa pri Pekarni in znamenitem gledališču Pupilije Ferkeverk. V okviru tega je med drugim nastopila v predstavah Spomenik G in Pupilija, papa Pupilo pa Pupilčki, ki veljata za bisera slovenske gledališke neoavantgarde. Na akademiji za gledališče, radio, film in televizijo je diplomirala leta 1975 v razredu Poldeta Bibiča in se to leto zaposlila v Mestnem gledališču ljubljanskem. V njem je igrala več kot 40 let. V svoji bogati igralski karieri je zaigrala neverjetno število gledaliških, televizijskih, filmskih in radijskih vlog, prejela veliko nagrad, med drugim leta 2001 Borštnikov prstan, bila je profesorica na AGRFT in nastopala v gledaliških hišah po vsem svetu. Ob izidu knjige Joži v Mestnem gledališču ljubljanskem je kot eno najpomembnejših stvari za tako bogato profesionalno pot poudarila samosvojost in trmo. Interpretinja: Jožica Avbelj Režiserka zvočne knjige: Špela Kravogel Tonska mojstrica: Sonja Strenar Mastering: Smiljan Greif Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Korekturno poslušanje: Rina Stanič, Matjaž Udovč Urednik oddaje: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 2024.
Vabimo vas v družbo Komornega zbora RTV Slovenija, opusov Benjamina Ipavca in Radovana Gobca ter dirigentk Žive Ploj Peršuh in Andreje Martinjak.
Vabimo vas v družbo Komornega zbora RTV Slovenija, opusov Benjamina Ipavca in Radovana Gobca ter dirigentk Žive Ploj Peršuh in Andreje Martinjak.
»Za dela Dmitrija Šostakoviča je potrebna močna, ostra in rezka igra,« pravi glasbeni direktor Simfoničnega orkestra Frankfurtskega radia Alain Altinoglu. In upati si je treba »iti do meja instrumentalnih zmožnosti«. Z njegovo 4. simfonijo zdaj raziskuje tudi meje mogočega z gledišča velikosti orkestra. Dmitrij Šostakovič je dejal, da si je Četrto simfonijo zamislil kot »monumentalno zadevo velikih misli in velikih strasti«. Skladno s tem so orkestralna sredstva maksimalna v vseh parametrih, skladatelj gre na vso moč. In vendar je to postalo delo umika, priseljevanja, kajti Šostakovičevo življenje je v tistih letih stalinistične sovjetske diktature viselo na nitki. Tako do skrajnosti nabito simfonijo, s katero dirigent Alain Altinoglu nadaljuje svojo Šostakovičevo serijo, lahko spremlja le delo navidezno uravnoteženega razkošja – najboljša izmed vseh je Rapsodija na Paganinijevo temo Sergeja Rahmaninova, ki jo bo izvedel pianist Aleksander Malofejev.
»Za dela Dmitrija Šostakoviča je potrebna močna, ostra in rezka igra,« pravi glasbeni direktor Simfoničnega orkestra Frankfurtskega radia Alain Altinoglu. In upati si je treba »iti do meja instrumentalnih zmožnosti«. Z njegovo 4. simfonijo zdaj raziskuje tudi meje mogočega z gledišča velikosti orkestra. Dmitrij Šostakovič je dejal, da si je Četrto simfonijo zamislil kot »monumentalno zadevo velikih misli in velikih strasti«. Skladno s tem so orkestralna sredstva maksimalna v vseh parametrih, skladatelj gre na vso moč. In vendar je to postalo delo umika, priseljevanja, kajti Šostakovičevo življenje je v tistih letih stalinistične sovjetske diktature viselo na nitki. Tako do skrajnosti nabito simfonijo, s katero dirigent Alain Altinoglu nadaljuje svojo Šostakovičevo serijo, lahko spremlja le delo navidezno uravnoteženega razkošja – najboljša izmed vseh je Rapsodija na Paganinijevo temo Sergeja Rahmaninova, ki jo bo izvedel pianist Aleksander Malofejev.
Slikar Brane Sever že skoraj 40 let ostaja zavezan črni in beli barvi. Zato je svojo novo razstavo, ki so jo nedavno odprli v ljubljanski galeriji Equrna naslovil Črno na belem. Na ogled je njegov najnovejši ciklus del, ki je nastajal od leta 2016. Sicer pa boste v oddaji izvedeli tudi več o najnovejših knjižnih izdajah Mladinske knjige.
Slikar Brane Sever že skoraj 40 let ostaja zavezan črni in beli barvi. Zato je svojo novo razstavo, ki so jo nedavno odprli v ljubljanski galeriji Equrna naslovil Črno na belem. Na ogled je njegov najnovejši ciklus del, ki je nastajal od leta 2016. Sicer pa boste v oddaji izvedeli tudi več o najnovejših knjižnih izdajah Mladinske knjige.
V Celju je v novi podobi zasijala Pelikanova hiša. Gre za stavbo, v kateri je več desetletij živel in deloval znameniti celjski fotograf čeških korenin, Josip Pelikan. Med drugim so v njej uredili Pelikanove delovne prostore ter družinsko stanovanje, saj želijo izjemno fotografsko dediščino predstaviti tudi širši javnosti.
V Celju je v novi podobi zasijala Pelikanova hiša. Gre za stavbo, v kateri je več desetletij živel in deloval znameniti celjski fotograf čeških korenin, Josip Pelikan. Med drugim so v njej uredili Pelikanove delovne prostore ter družinsko stanovanje, saj želijo izjemno fotografsko dediščino predstaviti tudi širši javnosti.
Predstavljamo posnetke iz radijskega arhiva
Predstavljamo posnetke iz radijskega arhiva
Na Hrvaškem se povečuje zanimanje za slovenski jezik. Obiskali smo Filozofsko fakulteto na Reki, da bi izvedeli, na čem temelji odločitev za vpis na Lektorat za slovenski jezik. Tri naključno izbrane študentke, ki nimajo slovenskih korenin, Julia Myhalska, Pavla Širol in Marina Rudan, so povedale, da so se za slovenščino odločile zaradi navdušenja nad uspehi slovenskega športa. Pri predmetu Slovenski jezik 1 je vpisanih 28 študentk in študentov, kar je skoraj najvišje možno. Gostje pogovora so bili tudi lektor dr. Klemen Lah, dekan prof. dr. Aleksandar Mijatović in doc. dr. Maša Plešković z Oddelka za kroatistiko. Lektorat za slovenski jezik na Filozofski fakulteti na Reki, ki je poleg zagrebškega in zadrskega tretji na Hrvaškem, je zaživel leta 2019.
Na Hrvaškem se povečuje zanimanje za slovenski jezik. Obiskali smo Filozofsko fakulteto na Reki, da bi izvedeli, na čem temelji odločitev za vpis na Lektorat za slovenski jezik. Tri naključno izbrane študentke, ki nimajo slovenskih korenin, Julia Myhalska, Pavla Širol in Marina Rudan, so povedale, da so se za slovenščino odločile zaradi navdušenja nad uspehi slovenskega športa. Pri predmetu Slovenski jezik 1 je vpisanih 28 študentk in študentov, kar je skoraj najvišje možno. Gostje pogovora so bili tudi lektor dr. Klemen Lah, dekan prof. dr. Aleksandar Mijatović in doc. dr. Maša Plešković z Oddelka za kroatistiko. Lektorat za slovenski jezik na Filozofski fakulteti na Reki, ki je poleg zagrebškega in zadrskega tretji na Hrvaškem, je zaživel leta 2019.
V tokratni epizodi podkasta Jabolka, hruške in knjige sva se s pisateljico Tanjo Mlakar pogovarjali o njenem romanu Begunka, ki je izšel leta 2023 pri založbi Družina. Romaneskna junakinja Janja se je kot maturantka odpravila v povojno Sarajevo, da bi pomagala sirotam pri učenju Tam je doživela sosledje dogodkov, ki je za vedno preusmerilo tok njenega življenja. V romanu je opisana njena življenjska zgodba z velikim poudarkom na odnosih s prijatelji in najbližjimi. Posledično je beseda tekla o pisateljičinem življenju, pomenu družine in prijateljev, med drugim pa sva omenili, kako si avtorica predstavlja življenje v prihodnosti. Prisrčno vabljeni k poslušanju, Živa Anderluh
V tokratni epizodi podkasta Jabolka, hruške in knjige sva se s pisateljico Tanjo Mlakar pogovarjali o njenem romanu Begunka, ki je izšel leta 2023 pri založbi Družina. Romaneskna junakinja Janja se je kot maturantka odpravila v povojno Sarajevo, da bi pomagala sirotam pri učenju Tam je doživela sosledje dogodkov, ki je za vedno preusmerilo tok njenega življenja. V romanu je opisana njena življenjska zgodba z velikim poudarkom na odnosih s prijatelji in najbližjimi. Posledično je beseda tekla o pisateljičinem življenju, pomenu družine in prijateljev, med drugim pa sva omenili, kako si avtorica predstavlja življenje v prihodnosti. Prisrčno vabljeni k poslušanju, Živa Anderluh
Suzana Koncut je vrhunska prevajalka, ki se je podpisala pod vrsto prevodnih knjig vrhunskih francoskih pisateljic in pisateljev. V to skupino zanesljivo sodi pripovedna zbirka Dogodek in druga besedila francoske nobelovke Annie Ernaux. Knjiga je izšla v prestižni zbirki Kondor; vsebuje štiri pisateljičina besedila. Besedilo je zelo ohlapna oznaka, saj se ne vpisuje v sistematiko literarnih zvrsti kot črtica, kratka zgodba, noveleta, novela itd., ampak sporoča, da besedilo ni strukturirano in da se uspešno izmika tovrstnim literarnovednim oznakam. Toda to ne pomeni, da so besedila Annie Ernaux kar nekaj, nasprotno. Pisateljica se je definitivno zavedala, da ustvarja samosvoj svet tako z izbiro tem kot s samo pripovedjo. Zelo pogosto piše o temah, ki si jih ljudje običajno izogibamo in ki so bile v času nastanka besedil vsaj nekoliko tabu. V besedilu Dogodek piše o splavu, v besedilu Gola strast o ženski in njeni strastni ljubezni, v Okupaciji o obsedenosti z novo partnerko nekdanjega ljubimca, v Mladeniču pa o razmerju s precej mlajšim ljubimcem. Toda izzivalna ni samo tematika pisateljičinih besedil, ampak tudi pisava. Nagrajenka piše v prvi osebi ednine, piše zelo zgoščeno in intenzivno ter z izjemnim ritmom. Besedila zahtevajo od bralstva, da jim sledi, da ne odneha do zadnje pike. Vendar besedila niso zgolj besedila o osebnih stiskah, ampak njihova avtorica v svoja besedila srka različne sodobne utripe, od političnih in socialnih ter do sodobne popularne kulture. Skratka, odlična knjiga, ki ji do popolnosti manjka samo spremna beseda. V večdesetletni zgodovini zbirke Kondor je najverjetneje prvič, da je izšla knjiga brez spremne besede. Zagato je rešil urednik Andrej Ilc z zgoščeno notico O pisateljici. Več o Annie Ernaux in njenih besedilih pa pove prevajalka Suzana Koncut v pogovoru z Markom Goljo v Izšlo je. Nikar ne zamudite.
Suzana Koncut je vrhunska prevajalka, ki se je podpisala pod vrsto prevodnih knjig vrhunskih francoskih pisateljic in pisateljev. V to skupino zanesljivo sodi pripovedna zbirka Dogodek in druga besedila francoske nobelovke Annie Ernaux. Knjiga je izšla v prestižni zbirki Kondor; vsebuje štiri pisateljičina besedila. Besedilo je zelo ohlapna oznaka, saj se ne vpisuje v sistematiko literarnih zvrsti kot črtica, kratka zgodba, noveleta, novela itd., ampak sporoča, da besedilo ni strukturirano in da se uspešno izmika tovrstnim literarnovednim oznakam. Toda to ne pomeni, da so besedila Annie Ernaux kar nekaj, nasprotno. Pisateljica se je definitivno zavedala, da ustvarja samosvoj svet tako z izbiro tem kot s samo pripovedjo. Zelo pogosto piše o temah, ki si jih ljudje običajno izogibamo in ki so bile v času nastanka besedil vsaj nekoliko tabu. V besedilu Dogodek piše o splavu, v besedilu Gola strast o ženski in njeni strastni ljubezni, v Okupaciji o obsedenosti z novo partnerko nekdanjega ljubimca, v Mladeniču pa o razmerju s precej mlajšim ljubimcem. Toda izzivalna ni samo tematika pisateljičinih besedil, ampak tudi pisava. Nagrajenka piše v prvi osebi ednine, piše zelo zgoščeno in intenzivno ter z izjemnim ritmom. Besedila zahtevajo od bralstva, da jim sledi, da ne odneha do zadnje pike. Vendar besedila niso zgolj besedila o osebnih stiskah, ampak njihova avtorica v svoja besedila srka različne sodobne utripe, od političnih in socialnih ter do sodobne popularne kulture. Skratka, odlična knjiga, ki ji do popolnosti manjka samo spremna beseda. V večdesetletni zgodovini zbirke Kondor je najverjetneje prvič, da je izšla knjiga brez spremne besede. Zagato je rešil urednik Andrej Ilc z zgoščeno notico O pisateljici. Več o Annie Ernaux in njenih besedilih pa pove prevajalka Suzana Koncut v pogovoru z Markom Goljo v Izšlo je. Nikar ne zamudite.
